(1)
Državni organi izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco.
(2)
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena izdajajo samoupravne organizacije in skupnosti potrdila o dejstvih v zvezi z zadevami, ki jih opravljajo na podlagi javnega pooblastila.
(3)
Potrdila o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila veljajo za javne listine.
(4)
Z uradno evidenco je mišljena evidenca, ki je bila vzpostavljena s predpisom oziroma samoupravnim splošnim aktom organizacije ali skupnosti, kateri je zaupano javno pooblastilo.
(5)
Potrdilo o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izda stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko ga je stranka zahtevala, najpozneje pa v petnajstih dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno.
(6)
Če organ iz prvega ali drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za potrdilo, mora izdati o tem posebno odločbo. Če v petnajstih dneh od vložitve zahteve ne izda potrdila in če tudi ne izda in ne vroči stranki odločbe o zavrnitvi zahteve, se šteje, da je zahtevo zavrnil.
(7)
Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, misli, da potrdilo, ki ji je bilo izdano, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo. Če organ zavrne zahtevo stranke za novo potrdilo, mora o tem izdati posebno odločbo. Tudi v tem primeru velja rok petnajstih dni od dneva, ko je stranka zahtevala novo potrdilo; če organ odločbe ne izda v omenjenem roku, se šteje, da je zahtevo zavrnil.