109. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Na območjih ohranjanja narave je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.
(2)
Na zavarovanih območjih je treba upoštevati varstvene režime, izhodišča in pogoje, ki so sprejeti v aktih o zavarovanju – Odlok o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost in kraške jame Judovska hiša za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 81/97).
(3)
Na za zavarovanje predlaganih območjih regijskega parka Kočevsko–Kolpa veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave.
(4)
Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogroža njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se lahko izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti:
-
na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednosti se posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
-
na drevesni naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
-
na botanični in zoološki naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je omogočeno dolgoročno preživetje,
-
na ekosistemski naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje,
-
na krajinski vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter, se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru,
-
na oblikovni naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter, se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5)
Na ekološko pomembnih območjih (Kočevsko, Krupa, Lahinja, Gorjanci, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri), ki niso tudi posebna varstvena območja se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
(6)
Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), (Bela krajina, Kočevsko, Gradac, Lahinja, Kočevsko, Kočevsko-Kolpa, Gorjanci-Radoha) se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji možni meri:
-
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
-
ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
-
ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
-
ohranja se povezanost habitatnih populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(7)
Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
-
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se morajo umikati, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzreje mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja. Ohranja se drstišče potočnih postrvi na Krupi,
-
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjenje, naravno zasejevanje ali druge oblike razmnoževanja,
-
na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(8)
Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:
-
da se v kar največji možni meri ohranja in veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva,
-
da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih,
-
da se ohranja ugodno stanje za te habitatne značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(9)
Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki) ter ogrožene živalske in rastlinske vrste. V čim večji meri se ohranjajo gozdni robovi, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini, živice in grmišča.