28. člen
(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve)
(1)
Razpršena poselitev vinogradniških območij kot avtohtoni poselitveni vzorec se sanira z omejevanjem nenadzorovane pozidave, preprečevanjem spreminjanja namembnosti objektov, zagotavljanjem ustrezne namembnosti in oblikovanjem objektov ter z infrastrukturnim opremljanjem območij. Zgoščevanje pozidave je dopustno kot zaokroževanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov, zidanic in kmečkih domačij na dobro dostopnih in komunalno opremljenih zemljiščih. Omejuje se gradnja stanovanjskih objektov, razen če gre za zgoščevanje in zaokroževanje obstoječe stanovanjske pozidave na infrastrukturno opremljenem zemljišču, predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva. Gradnja zidanic, ki so gospodarski objekti, kateri primarno služijo kmetijski funkciji in sekundarno občasnemu bivanju, je pogojena z ustrezno površino vinograda oziroma sadovnjaka. V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja (zidaniški turizem), ki ne omejujejo pretežne kmetijske rabe objekta.
(2)
Ohranja se avtohtona razpršena poselitev, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: žage in mlini, ribogojnice, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, gostinski objekti izven strnjenih naselij, posebni objekti, kot so cerkve, kapelice, znamenja, samotne kmetije in zaselki, gospodarski in pomožni objekti (kozolci, čebelnjaki, lope, lovske preže ipd.), objekti komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rekreacijski in športni objekti.
(3)
Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih objektov, če gre preselitev vitalnih kmetij, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti.
(4)
Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski, gozdarski in planinski domovi, žage, cerkve, kapelice, spomeniki, objekti gospodarske javne infrastrukture). Umeščanje objektov in ureditev v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov.
(5)
Gradnja objektov in ureditev zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine ter imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. Gradnja objektov mora upoštevati tudi obstoječ vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območju kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.