39. člen
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1)
Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno vključevanje dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial. Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem.
(2)
Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomenik državnega pomena ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3)
Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev in drugi).
(4)
Ohranja se izredno ogrožena stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, zidanice itd.) in se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.
(5)
Ogrožena zvrst kulturne dediščine so opuščene kočevarske vasi ter razvaline cerkva in gradov. Velik del stavbne dediščine v Kočevskem Rogu je v razvalinah, naselja v dolini pa so spremenila velik del značilnega stavbnega fonda. Ohranjati je potrebno zatečeno stanje in ga po možnosti izboljšati. Obnavljajo se objekti, ki med vojno niso bili požgani, sanirajo se cerkveni zvoniki v Brezovici, Blatniku in na Toplem Vrhu kot prepoznavni del kulturne krajine.
(6)
Poleg objektov dediščine se varujejo tudi njihova vplivna območja, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.