22. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1)
Občina bo prostorski razvoj usmerjala v smislu uravnoteženega razvoja obstoječega poselitvenega vzorca in tako ohranjala značilno prepoznavnost območja občine in celotne Bele krajine.
(2)
Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v občinsko središče Semič s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter s širitvijo na nove površine predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti. Semič se bo razvijal kot lokalno središče Bele krajine ter kot intenzivno urbano in zaposlitveno središče, omogočen bo intenziven razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, zato bodo zagotovljene zadostne površine za te dejavnosti.
(3)
Občina bo spodbujala razvoj malih lokalnih centrov Črešnjevca, Stranske vasi, Štrekljevca, Črmošnjic in mikrocentra Rožnega Dola v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja, za ostala naselja je predviden zadržan razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva. Za ohranitev poseljenosti na slabše dostopnih območjih na severu občine in Rožnem Dolu bo zagotavljala izboljšanje prometne dostopnosti in razvoj javnega prometa, izboljšanje komunalnega standarda ter spodbujala razvoj delovnih mest in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(4)
Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je mogoče zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(5)
Kočevarska naselja Gričice, Komarna vas, Brezovica, Blatnik in Planina se bodo revitalizirala prednostno za potrebe bivanja ter za razvoj turizma, športa in rekreacije. Revitalizacija Toplega Vrha je namenjena izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo, košnja), Blatnika pa za jahalni turizem (brez konjereje). Za naselja Gričice ter Črmošnjice s Srednjo vasjo je načrtovan intenzivnejši razvoj turizma in rekreacije.
(6)
Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine ter varstvo kmetijskih zemljišč. V naseljih, kjer se nahajajo posamezna območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
(6)
Pri načrtovanju širitve naselij je potrebno z vidika varstva kulturne dediščine upoštevati zlasti:
-
varovane enote dediščine,
-
prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine manj pomembna,
-
ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij in na dominante znotraj naselij (npr. cerkve, zvoniki, mogočna drevesa),
-
ohranjanje robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),
-
zagotavljanje vnaprej pripravljenih podlog arhitekturnih rešitev za možne novogradnje,
-
izogibanje že znanim registriranim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno zagotoviti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav.
(7)
Pri načrtovanju območij za poselitev (podeželska naselja in vasi) je potrebno zagotavljati:
-
upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kakovosti vaških jeder in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine,
-
vzpodbujati notranji razvoj, zlasti kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.
(8)
Pri načrtovanju poselitve se upoštevajo območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem ter zagotovijo ustrezni odmiki od virov sevanja in drugi ukrepi.
(9)
Usmeritve za razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.