2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
ekološka kmetijska gospodarstva so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje in delujejo v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/207 z dne 24. novembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorca certifikata, ki potrjuje skladnost s pravili o ekološki pridelavi (UL L št. 29 z dne 1. 2. 2023, str. 6);
2.
javni zavodi so organizacije, ustanovljene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva oziroma invalidskega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zavode;
3.
kratka dobavna veriga je dobavna veriga iz (52) točke Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjenih s Sporočilom Komisije o popravku Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 2024/1902 z dne 5. 3. 2024);
4.
lokalni proizvajalci so:
a)
nosilci kmetijskega gospodarstva, ki znotraj geografsko zaokroženega območja opravljajo kmetijsko dejavnost ali
b)
nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki znotraj geografsko zaokroženega območja opravljajo storitve, ki jih nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, izvede v okviru v tej točki navedenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in za katere mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji:
-
opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov,
-
opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost ali
-
opravljanje dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
5.
lokalni proizvod je proizvod, ki nastane znotraj geografsko zakroženega območja pri lokalnem proizvajalcu ali predelovalcu;
6.
obrat javne prehrane je vsak obrat v skladu s točko d) drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
7.
predelovalec je pravna ali fizična oseba, ki daje v promet kmetijske pridelke oziroma živila in je nosilec živilske dejavnosti, vpisan v register obratov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter od lokalnega proizvajalca kupi lokalni proizvod z namenom predelave in prodaje predelanega proizvoda članom partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe;
8.
sektor HORECA (Hotel, Restaurant, Catering) pomeni opravljanje gostinske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo;
9.
sheme kakovosti so sheme ekološkega kmetovanja, zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost, ki so priznane na podlagi predpisov Evropske unije v skladu s točko c) prvega odstavka 77. člena Uredbe 2021/2115/EU;
10.
trgovec je samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost kot trgovino na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovina) pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja trgovino. Trgovina pomeni nakupovanje lokalnih proizvodov in njihovo nadaljnjo prodajo končnemu potrošniku, ki je zadnji porabnik lokalnega proizvoda v skladu z 18. točko 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 463), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne 20. 3. 2024);
11.
zadruga je organizacija, ki deluje in je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja zadruge. Zadruga nastopa kot posrednik, ki od lokalnega proizvajalca kupi lokalni proizvod z namenom prodaje lokalnega proizvoda članom partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe;
12.
znamka ali kolektivna znamka je znamka, registrirana na podlagi zakona, ki ureja industrijsko lastnino.