Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način zajemajo elemente iz B13. člena. Vendar vsa naslednja splošna načela urejajo uporabo katerih koli tehnik sedanje vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti:
(a)
denarni tokovi in diskontne stopnje morajo odražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti;
(b)
pri denarnih tokovih in diskontnih stopnjah je treba upoštevati le dejavnike, ki jih je mogoče pripisati sredstvu ali obveznosti, ki se meri;
(c)
da se prepreči dvojno štetje ali neupoštevanje učinkov dejavnikov tveganja, morajo diskontne stopnje odražati predpostavke, ki so skladne s predpostavkami, ki veljajo za denarne tokove. Na primer, diskontna stopnja, ki odraža negotovost pri pričakovanjih o prihodnjih neplačilih, je primerna ob uporabi pogodbenih denarnih tokov posojila (tj. tehnika prilagoditve diskontne stopnje). Ta ista stopnja se ne sme uporabljati ob uporabi pričakovanih (tj. z verjetnostjo tehtanih) denarnih tokov (tj. tehnika pričakovane sedanje vrednosti), ker pričakovani denarni tokovi že odražajo predpostavke o negotovosti prihodnjih neplačil; namesto tega je treba uporabiti diskontno stopnjo, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim s pričakovanimi denarnimi tokovi;
(d)
predpostavke o denarnih tokovih in diskontnih stopnjah morajo biti dosledne znotraj podjetja. Na primer, nominalni denarni tokovi, ki vključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po stopnji, ki vključuje vpliv inflacije. Nominalna netvegana obrestna mera vključuje vpliv inflacije. Realni denarni tokovi, ki izključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po stopnji, ki izključuje vpliv inflacije. Podobno morajo biti denarni tokovi po obdavčitvi diskontirani z diskontno stopnjo po obdavčitvi. Denarni tokovi pred obdavčitvijo morajo biti diskontirani po stopnji, skladni s temi denarnimi tokovi;
(e)
diskontne stopnje morajo biti skladne s temeljnimi gospodarskimi dejavniki valute, v kateri so denarni tokovi izraženi.