Teoretično je sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) denarnih tokov sredstva enaka ne glede na to, ali je določena s prvo ali drugo metodo:
(a)
z uporabo prve metode se pričakovani denarni tokovi prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. Če ni na voljo tržnih podatkov, s katerimi bi se neposredno določil znesek prilagoditve tveganja, se lahko takšna prilagoditev določi z modelom ocenjevanja sredstev z uporabo koncepta razmeram gotovosti prilagojenih ustreznikov. Na primer, prilagoditev zaradi tveganja (tj. denarna premija za tveganje v višini 22 DE) se lahko določi z uporabo sistematične premije za tveganje v višini 3 odstotkov (780 DE – [780 DE × (1,05/1,08)]), na podlagi česar nastanejo pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, v višini 758 DE (780 DE – 22 DE). 758 DE je razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 780 DE, pri čemer je diskontiran po netvegani obrestni meri (5 odstotkov). Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (758 DE/1,05);
(b)
z uporabo druge metode se pričakovani denarni tokovi ne prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. V tem primeru je prilagoditev zaradi tega tveganja vključena v diskontno stopnjo. Zato so pričakovani denarni tokovi diskontirani po pričakovani 8-odstotni stopnji donosa (tj. 5-odstotna netvegana obrestna mera plus 3-odstotna premija za sistematično tveganje). Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (780 DE/1,08).