Pri tehniki prilagoditve diskontne stopnje je potrebna analiza tržnih podatkov za primerljiva sredstva ali obveznosti. Primerljivost se zagotovi z upoštevanjem narave denarnih tokov (na primer, ali so denarni tokovi pogodbeni ali nepogodbeni in ali se bodo verjetno podobno odzvali na spremembe gospodarskih okoliščin) ter drugih dejavnikov (npr. boniteta, zavarovanje s premoženjem, trajanje, omejitvene zaveze in likvidnost). Če pa eno samo primerljivo sredstvo ali obveznost ne odraža dejanskega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, se lahko diskontna stopnja izpelje z uporabo podatkov za več primerljivih sredstev ali obveznosti v povezavi s krivuljo netveganega donosa (tj. z uporabo metode „dograjevanja“).
Vstopite v TFL 