Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena podjetje za vsako skupino sredstev in obveznosti (za informacije o določanju ustreznih skupin sredstev in obveznosti glej 94. člen), merjenih po pošteni vrednosti (vključno z merjenjem na podlagi poštene vrednosti iz področja uporabe tega MSRP), v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznanju razkrije vsaj naslednje informacije:
(a)
za ponavljajoča ali neponavljajoča merjenja poštene vrednosti: izmero poštene vrednosti na koncu obdobja poročanja; za enkratna merjenja poštene vrednosti: razloge za merjenje. Ponavljajoča merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja na koncu vsakega obdobja poročanja. Neponavljajoča merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja v določenih okoliščinah (npr. če podjetje meri sredstvo v posesti za prodajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, ker je poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške prodaje, nižja od njegove knjigovodske vrednosti);
(b)
za ponavljajoča ali neponavljajoča merjenja poštene vrednosti: raven hierarhije poštene vrednosti, na katero so merjenja poštene vrednosti v celoti razvrščena (1., 2. ali 3. raven);
(c)
za sredstva in obveznosti v posesti na koncu obdobja poročanja, ki se večkrat merijo po pošteni vrednosti: zneske katerih koli prenosov med 1. in 2. ravnjo hierarhije poštene vrednosti, razloge za te prenose in usmeritev podjetja glede določanja, kdaj se šteje, da so se zgodili prenosi med ravnmi (glej 95. člen). Prenosi na posamezno raven se razkrijejo in obravnavajo ločeno od prenosov s posamezne ravni;
(d)
za ponavljajoča ali neponavljajoča merjenja poštene vrednosti, razvrščena na 2. in 3. raven hierarhije poštene vrednosti: opis tehnik ocenjevanja vrednosti in vhodnih podatkov, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti. Če je bila tehnika ocenjevanja vrednosti spremenjena (npr. uporaba na donosu zasnovane metode namesto tržne metode ali uporaba dodatne tehnike ocenjevanja vrednosti), podjetje razkrije to spremembo in razloge zanjo. Za merjenja poštene vrednosti, razvrščena na 3. raven hierarhije poštene vrednosti, podjetje predloži kvantitativne informacije o pomembnih vhodnih podatkih, ki jih ni mogoče opazovati, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti. Podjetju za izpolnjevanje te zahteve po razkritju ni treba oblikovati kvantitativnih informacij, če pri merjenju poštene vrednosti ne razvije kvantitativnih vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče opazovati (na primer, če podjetje uporabi cene iz prejšnjih transakcij ali informacije o cenah tretje osebe brez prilagoditve). Vendar mora podjetje pri tem razkritju upoštevati kvantitativne vhodne podatke, ki jih ni mogoče opazovati, če so ti pomembni za merjenje poštene vrednosti in so razumno na voljo podjetju;
(e)
za ponavljajoča merjenja poštene vrednosti, razvrščena na 3. raven hierarhije poštene vrednosti: uskladitev od začetnega stanja do končnega stanja, pri čemer se ločeno razkrijejo spremembe v obdobju, ki se nanašajo na:
(i)
skupne dobičke ali izgube za obdobje, pripoznane v poslovnem izidu, in vrstične postavke v poslovnem izidu, v katerih so ti dobički ali izgube pripoznani;
(ii)
skupne dobičke ali izgube za obdobje, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, in vrstične postavke v drugem vseobsegajočem donosu, v katerih so ti dobički ali izgube pripoznani;
(iii)
nakupe, prodaje, izdaje in poravnave (vsaka od teh vrst sprememb se razkrije ločeno);
(iv)
zneske katerih koli prenosov na 3. raven hierarhije poštene vrednosti ali z nje, razloge za te prenose in usmeritev podjetja glede določanja, kdaj se šteje, da so se zgodili prenosi med ravnmi (glej 95. člen). Prenosi na 3. raven se razkrijejo in obravnavajo ločeno od prenosov s 3. ravni;
(f)
za ponavljajoča merjenja poštene vrednosti, razvrščena na 3. raven hierarhije poštene vrednosti: znesek skupnih dobičkov ali izgub za obdobje iz točke (e)(i), vključen v poslovni izid, ki se nanaša na spremembo pri nerealiziranih dobičkih ali izgubah, povezanih s sredstvi in obveznostmi v posesti na koncu obdobja poročanja, ter vrstične postavke v poslovnem izidu, v katerih so ti nerealizirani dobički ali izgube pripoznani;
(g)
za ponavljajoča ali neponavljajoča merjenja poštene vrednosti, razvrščena na 3. raven hierarhije poštene vrednosti: opis postopka ocenjevanja vrednosti, ki ga uporablja podjetje (kar na primer vključuje tudi način, kako podjetje določa svojo usmeritev in postopke ocenjevanja vrednosti ter analizira spremembe pri merjenjih poštene vrednosti v posameznih obdobjih);
(h)
za ponavljajoča merjenja poštene vrednosti, razvrščena na 3. raven hierarhije poštene vrednosti:
(i)
za vsa takšna merjenja besedni opis občutljivosti merjenja poštene vrednosti na spremembe vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče opazovati, če je lahko zaradi spremembe teh vhodnih podatkov na drugo vrednost izmerjena bistveno višja ali nižja poštena vrednost. Če obstajajo povezave med temi vhodnimi podatki in drugimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče opazovati, uporabljenimi pri merjenju poštene vrednosti, podjetje predloži tudi opis teh medsebojnih povezav in načina, kako bi se lahko z njimi povečal ali zmanjšal učinek sprememb vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče opazovati, na merjenje poštene vrednosti. Za izpolnjevanje te zahteve po razkritju besedni opis občutljivosti na spremembe vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče opazovati, vključuje vsaj vhodne podatke, ki jih ni mogoče opazovati, razkrite v primeru izpolnjevanja zahtev točke (d);
(ii)
za finančna sredstva in finančne obveznosti, če bi sprememba enega ali več vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče opazovati, s katero bi se izrazile upravičeno verjetne druge predpostavke, pomembno spremenila pošteno vrednost, podjetje navede to dejstvo in razkrije učinek teh sprememb. Podjetje razkrije, kako je bil izračunan učinek spremembe, s katero se odraža upravičeno verjetna druga predpostavka. V ta namen se pomembnost ocenjuje glede na poslovni izid ter vsa sredstva ali vse obveznosti ali, če so spremembe poštene vrednosti pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, glede na ves lastniški kapital;
(i)
za ponavljajoča ali neponavljajoča merjenja poštene vrednosti: če se največja in najboljša uporaba nefinančnega sredstva razlikuje od njegove trenutne uporabe, podjetje razkrije to dejstvo in zakaj se nefinančno sredstvo uporablja na način, ki se razlikuje od njegove največje in najboljše uporabe.