Ta vsebina je neaktualna
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, ki se nanašajo:
1)
na neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti;
2)
na nezakonito razpolaganje s sredstvi;
3)
na nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev;
4)
na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil;
5)
na to,da delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;
6)
na kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
7)
na zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;
8)
na izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;
9)
na zlorabo pravice do bolezenskega dopusta;
10)
na kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;
11)
na kršitev predpisa o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
12)
na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom in splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo.
S splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo se natančneje določijo okoliščine in pogoji, pod katerimi se kršitve iz prvega odstavka tega člena štejejo za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, v skladu z naravo dejavnosti oziroma naravo dela, ki ga opravlja posamezen delavec.