2. člen
(zahteva za začetek postopka skupnega dogovarjanja)
(1)
Davčni zavezanec vloži pri Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pisno zahtevo za začetek postopka skupnega dogovarjanja s pristojnim organom druge države (v nadaljevanjem besedilu: zahteva), ki mora vsebovati podatke, določene v petem odstavku 256.b člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).
(2)
Identifikacijski podatki davčnega zavezanca in drugih relevantnih oseb vsebujejo ime, naslov, davčno številko in druge podatke, potrebne za identifikacijo osebe, za katero se uporabljajo določbe Konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij s Protokolom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/07; v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in posamezne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba), in ki je vložila zahtevek pri Ministrstvu za finance, ter morebitnih drugih relevantnih oseb.
(3)
Davčni zavezanec mora v zahtevi izkazati dejstva in okoliščine ter predložiti dokaze, odločilne za presojo o vprašanju obdavčitve, ki vključujejo podrobnosti o:
-
strukturi transakcije;
-
razmerjih med osebo, ki je vložila zahtevek pri ministrstvu, in drugimi strankami relevantnih transakcij;
-
naravi in datumu dejanj, zaradi katerih je nastalo vprašanje spora (če je pomembno, pa tudi podrobnosti o istem dohodku, prejetem v drugi državi, in o vključitvi takšnega dohodka v obdavčljivi dohodek v drugi državi ter o davku, ki je bil ali bo obračunan v zvezi s takšnimi dohodki v drugi državi), ter s tem povezanih zneskih v valutah relevantnih držav (vključno s kopijami morebitnih spremnih dokumentov);
-
tem, zakaj meni, da vprašanje obdavčitve vključuje presojo neodvisnega tržnega načela iz 4. člena Konvencije ali iz ustrezne določbe druge mednarodne pogodbe v posameznem primeru ni bilo spoštovano.
(4)
Pri navedbi predpisov in mednarodne pogodbe, ki se uporablja oziroma je pomembna v konkretnem primeru, ki se razlaga in uporablja v povezavi z vprašanjem obdavčitve, je treba navesti, katera mednarodna pogodba se razlaga v povezavi z vprašanjem obdavčitve.
(5)
Davčni zavezanec seznani ministrstvo o obračunu ali odločbi, s katero je bil obračunan ali odmerjen davek, s podrobnostmi o obračunu ali odločbi, ki se nanašajo na vprašanje obdavčitve, in priloži kopijo obračuna ali odločbe o odmeri davka v obliki končnega uradnega obvestila o odmeri davka, poročila davčnega inšpekcijskega nadzora ali drugega enakovrednega dokumenta, ki sproža vprašanje obdavčitve, in kopije kakršnih koli drugih pomembnih dokumentov, ki jih je izdal davčni organ v zvezi z vprašanjem obdavčitve.
(6)
Seznanitev ministrstva z vloženimi pravnimi sredstvi in izdanimi upravnimi odločbami in sodbami zajema podrobnosti o morebitnih upravnih in sodnih postopkih, ki jih je davčni zavezanec začel v zvezi z relevantnimi transakcijami oziroma vprašanju obdavčitve, podrobnosti o upravnih ali sodnih odločbah, ki se nanašajo na vprašanje obdavčitve, in kopije končne odločbe o odmeri davka v obliki končnega uradnega obvestila o odmeri davka, poročila davčnega inšpekcijskega nadzora ali drugega enakovrednega dokumenta, ki sproža vprašanje obdavčitve, in kopije kakršnih koli drugih relevantnih dokumentov, ki so jih davčni organi izdali v zvezi z vprašanjem obdavčitve.