(1)
Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, ob upoštevanju dogovorjenih meril, kriterijev ter normativov in standardov, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krijeta država in ustanovitelj.
(2)
Ustanovitelj krije primanjkljaj sredstev zavoda le, če zavod dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je primanjkljaj nastal iz naslova programov, ki jih po zakonu financira ustanovitelj. Pri tem mora zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v skladu s sprejetimi programi.
(3)
Obveznosti pokritja primanjkljaja s strani ustanovitelja nastanejo, ko so izčrpane vse možnosti v skladu z zakonom (sredstva rezerv, prihodki prihodnjih let).