3. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Kmetija po tem zakonu je tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost. Šteje se, da je lastniku zagotovljena primerna ekonomska varnost, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega najmanj 50.000 din katastrskega dohodka.
V primeru valorizacije ali novega izračuna katastrskega dohodka se znesek iz prejšnjega odstavka valorizira v skladu s predpisi o ugotovitvi katastrskega dohodka z enotnim povprečnim količnikom, ki ga ugotovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Kmetijo po prvem odstavku tega člena določi po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki sestavljajo kmetijo.
Poleg kmetije po prvem odstavku tega člena se za kmetijo po tem zakonu šteje tudi kmetija, ki jo v upravnem postopku na predlog lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki kmetijo sestavljajo. Kmetijska zemljišča skupnost da v postopku za določitev kmetje po tem odstavku predhodno mnenje, razen če je sama predlagatelj postopka.
Pri določitvi kmetije po prejšnjem odstavku upošteva občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, zlasti:
-
razvrstitev kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine;
-
ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in gozda, ki bi nastala zaradi drobitve kmetije;
-
možnost proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela;
-
družbeni interes za ohranitev določeni kmetijskih in gozdnogospodarskih enot zlasti zaradi varstva krajine, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor ali zaradi varstva naravne in kulturne dediščine.
Občinska skupščina lahko z odlokom podrobneje opredeli pogoje iz prejšnjega odstavka.
Kmetija po tem zakonu se zaznamuje v zemljiški knjigi.
Na predlog lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti oziroma po uradni dolžnosti lahko občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v upravnem postopku ugotovi, da kmetija ne izpolnjuje več pogojev po tem členu in o tem izda odločbo.".