Sklep o poslovanju družbe za upravljanje

Politike prejemkov morajo zagotavljati, da variabilni prejemki, z namenom omejevanja prevzemanja prevelikih tveganj, temeljijo na uspešnosti in so prilagojeni glede na prevzeta tveganja.

Proces prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem sestavljajo:

merjenje tveganj in uspešnosti: na podlagi opredeljenih ciljev družbe za upravljanje, posamezne organizacijske enote in zaposlenih ter naložbenih strategij investicijskih skladov, družba za upravljanje določi merila uspešnosti, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje uspešnosti zaposlenega v določenem obračunskem obdobju. Pravica do variabilnih prejemkov se dodeli na koncu obračunskega obdobja ali za obdobje znotraj obračunskega obdobja, ki pa ne sme biti krajše od enega leta;

nagrajevanje: na podlagi politik prejemkov v zvezi z nagrajevanjem družba za upravljanje na koncu obračunskega obdobja določi skupno višino sredstev namenjeno izplačilu variabilnih prejemkov in v skladu z ugotovljeno uspešnostjo, posameznemu zaposlenemu dodeli znesek variabilnih prejemkov;

izplačevanje variabilnih prejemkov: družba za upravljanje mora izplačevanje variabilnih prejemkov prilagoditi poslovnim ciklom in priporočeni dobi varčevanja v investicijskih skladih, ki jih upravlja ter njihovim tveganjem, zato mora zagotoviti, da se del variabilnih prejemkov izplača ob zaključku obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: izplačani prejemki), izplačilo preostalega dela pa se odloži (v nadaljnjem besedilu: odloženi prejemki). Pred izplačilom odloženega dela se ponovno preveri uspešnost poslovanja in po potrebi izvede prilagajanje prejemkov tveganjem.

Skupne zahteve v zvezi s prilagajanjem variabilnih prejemkov tveganjem:

obdobje: družba za upravljanje mora dolžino obdobja za merjenje tveganj in uspešnosti prilagoditi poslovnim ciklom in priporočeni dobi varčevanja v investicijskih skladih, ki jih upravlja ter njihovim naložbenim tveganjem, tako da obračunsko obdobje ter izplačilno obdobje za izplačane in odložene prejemke skupaj zajamejo primerno obdobje;

ravni merjenja tveganj in uspešnosti: variabilni prejemki posameznega zaposlenega morajo biti odvisni od njegove individualne uspešnosti, uspešnosti organizacijske enote, v kateri je zaposlen oziroma določenega investicijskega sklada in uspešnosti družbe za upravljanje. Relativni deleži posamezne ravni za določeno delovno mesto morajo biti določeni vnaprej in sorazmerni glede na pomembnost delovnega mesta in odgovornost posameznika;

kvantitativna in kvalitativna merila: družba za upravljanje mora pri izvajanju prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem uporabljati kvantitativna in kvalitativna merila (kot na primer merjenje uspešnosti ali tveganj, določitev višine skupnih sredstev namenjenih izplačilu variabilnih prejemkov in prilagoditev zaradi tveganj);

presojanje: kadarkoli družba za upravljanje pri merjenju tveganj in uspešnosti ali prilagajanju variabilnih prejemkov tveganjem presoja določene parametre in ključne dejavnike, v zvezi s tem:

sprejme politiko, ki določa parametre in ključne dejavnike, ki predstavljajo podlago za presojo;

vodi jasno in popolno dokumentacijo v zvezi s sprejeto odločitvijo;

vključi relevantne zaposlene v sistemu notranjih kontrol;

pridobi ustrezne odobritve (uprave, nadzornega sveta ali komisije za prejemke);

upošteva osebne spodbude vodje, ki izvaja presojo.