Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:
-
3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
-
5 delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
-
10 delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
-
15 delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
-
10. delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
-
25 delovnih dni za magistrski izpit,
-
35 delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi s pogodbo glede na dolžino in vrsto izobraževanja.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo povračila stroškov, povezana z izobraževanjem:
-
prevoz,
-
kotizacija, šolnina,
-
stroški prehrane, – stroški bivanja,
-
stroški za učne pripomočke, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju. Delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.