Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica...

2370. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), 109/12, 35/13 (skl. US)) in na podlagi 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/10, 101/10) je Občinski svet Občine Škofljica na 6. redni seji dne 2. julija 2015 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

1.0.0.0 Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1)

S tem odlokom Občina Škofljica sprejema občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN). Z njim načrtuje posege v prostor – na strateški ravni določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja, na izvedbeni ravni pa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor občine.

(2)

S tem aktom je podana temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine, v povezavi z zagotavljanjem skladnega regionalnega razvoja, omogočanjem razvoja gospodarstva, izboljšanjem pogojev bivanja, varovanjem okolja, varstvom narave, ohranjanjem kulturne dediščine in razvojem gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanjem skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.

2. člen

(veljavnost odloka OPN)

(1)

Ta odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, regionalnimi prostorskimi načrti ali državnimi prostorskimi načrti. OPN se upošteva tudi pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov in drugih predpisov občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.

(2)

Pri načrtovanju gradenj in vseh drugih posegov v prostor je potrebno poleg tega odloka upoštevati predpise o graditvi objektov ter druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Pogoji in omejitve iz veljavnih predpisov se upoštevajo tudi kadar to v odloku ni posebej navedeno.

3. člen

(vsebina in oblika odloka OPN)

(1)

OPN sestavljajo strateški del, izvedbeni del in priloge v besedilu ter grafičnih prikazih. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo zemljišč – namensko rabo prostora, enote urejanja prostora, prostorske izvedbene pogoje za posege na stavbnih zemljiščih, za posege na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za urejanje gospodarske javne infrastrukture ter daje usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(2)

OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju Pravilnik) in drugimi podzakonskimi predpisi.

(3)

Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki se nahaja v poglavju 2.0 tega odloka, in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50000):

-

prikazi zasnove prostorskega razvoja občine, karta 1 (_21_str_del_211_zas_pros_raz – 1 list),

-

prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture, karta 2 (_21_str_del_212_zas_gji – 1 list),

-

prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve, karta 3 (_21_str_del_213_zas_pos_rg_rp – 1 list),

-

prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo, karta 4.1 (_21_str_del_2141_zas_pos_usm – 1 list),

-

prikazi usmeritev za razvoj v krajini, karta 4.2 (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj – 1 list),

-

prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč, karta 4.3 (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp – 1 list).

(4)

Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki se nahaja v poglavju 3.0 tega odloka in v grafičnih prikazih na naslednjih kartah:

-

pregledna karta Občine Škofljica z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list, merilo 1:50000),

-

pregledna karta Občine Škofljica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list, merilo 1:50000),

-

prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip- 17_listov, merilo 1:5000),

-

prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 17 – listov, merilo 1:5000).

(5)

OPN ima tudi naslednje priloge:

-

izvleček iz hierarhično nadrejenega akta (_31_izvl),

-

prikaz stanja prostora Občine Škofljica (_32_st_pros),

-

strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),

-

urbanistični načrt Škofljice z Laniščem, Rebrijo pri Škofljici, Zalogom in Glinkom, urbanistični načrt Lavrice, urbanistični načrt Pijave Gorice in urbanistični načrt Gradišče-Smrjene (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),

-

smernice nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),

-

obrazložitev OPN (_35_obr),

-

povzetek za javnost (_36_pov_jav),

-

okoljsko poročilo (_37_por_okolj).

(6)

V grafičnem delu prikaza stanja prostora so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami NUP in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.

(7)

OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventualnih različnosti velja tiskana oblika.

4. člen

(uporaba okrajšav in izrazov)

(1)

V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C), 57/12, v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12), v 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).

(2)

V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:

CPVO – celostna presoja vplivov na okolje,

CČN – centralna čistilna naprava,

ČN – čistilna naprava,

DPN – državni prostorski načrt,

E – etaža,

EMS – elektromagnetno sevanje,

EPO – ekološko pomembna območja,

EŠD – evidenčna številka dediščine,

EUP – enota urejanja prostora,

FNE – fotonapetostna elektrarna,

FZ – faktor zazidanosti parcele,

FZP – faktor zelenih površin,

GE – gradbena enota,

GJI – gospodarska javna infrastruktura,

GJS – gospodarska javna služba,

GL – gradbena linija,

GM – gradbena meja,

JPP – javni potniški promet,

KD – kulturna dediščina,

KGV – kmetijstvo, gozdarstvo, vode,

KK – kulturna krajina,

KP – krajinski park,

KP LB – krajinski park Ljubljansko barje,

LC – lokalna cesta,

LEK – lokalni energetski koncept,

M – mansarda,

MČN – mala čistilna naprava,

MRP – merilna regulacijska postaja,

NRP – namenska raba prostora,

NS – naravni spomenik,

NT – naselbinsko telo,

NUP – nosilci urejanja prostora,

NV – naravna vrednota,

OE – območna enota,

ON – (okvirno) območje naselja,

OPN – občinski prostorski načrt,

OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt,

ORG – območje razpršene gradnje,

PIN – prostorski izvedbeni načrt,

PIP – prostorski izvedbeni pogoji,

PM – parkirno mesto,

PNR – podrobna namenska raba,

P+R – sistem parkiraj in se pelji,

RPE – register prostorskih enot,

RTP – razdelilna transformatorska postaja,

SKD – standardna klasifikacija dejavnosti,

SERG – sanacija enot razpršene gradnje,

SORG – sanacija območja razpršene gradnje,

sp – smer pozidave,

SS – stanovanjska soseska,

SVPH – stopnja varstva pred hrupom,

TP – transformatorska postaja,

UN – urbanistični načrt,

VVO – vodovarstveno območje,

ZGO – Zakon o graditvi objektov,

ZGS – Zavod za gozdove Slovenije,

ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.

(3)

Izrazi s področja urejanja prostora, ki v aktu niso posebej razloženi, imajo pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.

5. člen

(vsebina tekstualnega dela odloka OPN)

V tekstualnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine:

1.0.0.0 Uvodne določbe
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta
3.0.0.0Izvedbeni del OPN
3.1.0.0Splošne določbe
3.1.1.0Pravni obseg akta
3.1.2.0Namenska raba
3.1.3.0Načini urejanja
3.1.3.1Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
3.1.4.0Varovanja
3.2.0.0Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
3.3.0.0Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
3.4.0.0Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč

Uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč (izven stavb)
3.4.1.1Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
3.4.1.3Dejavnosti
3.4.1.4 Dvorišče
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
3.4.1.6 Gradbena linija (GL)
3.4.1.7 Gradbena meja (GM)
3.4.1.8 Nadomestna gradnja
3.4.1.9Naselbinsko pomembne izvorne stavbe
3.4.1.10Kiosk ali zabojnik
3.4.1.11Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot
3.4.1.13 Okoliška stavbna struktura
3.4.1.14 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
3.4.1.15 Regulacijska linija (RL)
3.4.1.16 Smer pozidave (sp)
3.4.1.17Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
3.4.1.18Velikostni red GE
3.4.1.19Urbana oprema
3.4.1.20Obstoječa stavbna struktura
3.4.1.21Objekti za oglaševanje
3.4.1.22Začasni objekti
3.4.1.23Faktor zazidanosti (FZ)
3.4.1.24Faktor zelenih površin (FZP)
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
3.4.3.0GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) s predpisanimi tipi stavb:

(GE s prevladujočo PNRP S)
– hm – GE modernistične stanovanjske hiše
– hp – GE hiše na podeželju
– hv – GE hiše v vrsti
– sb – GE stanovanj v bloku,
– vo – GE domačija v odprtem vaškem okolju
– vs – GE domačija v strnjenem vaškem okolju
(GE s prevladujočo PNRP C)
– js – GE javna stavba, podtipi: jgd – GE gasilnega doma, jps – GE poslovilne stavbe
– pj – GE posebne javne stavbe, podtipi: pjc – GE cerkve, pjg – GE gradu, dvorca pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic
– tm – GE trško mestne hiše
(GE s prevladujočo PNRP I)
– odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo
– gs – GE gospodarske stavbe
(GE s prevladujočo PNRP Z)
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
(GE s prevladujočo PNRP P)
– jp – GE središčnega javnega prostora, podtipi: jpp – GE javnega parkirišča, jpa – GE avtobusnih postajališč
– p – GE prometne infrastrukture
– in – GE infrastrukturnega objekta, podtipi: ičn – GE čistilne naprave, ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov, ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture, ieo – GE ekološkega otoka
(GE s prevladujočo PNRP A)
– od – GE domačije v odprtem prostoru
– x – GE s posebnimi režimom urejanja
– pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov, dpa – GE
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN
3.4.4.0Stavbe
3.4.4.1.0Stavba – splošno
3.4.4.1.1Glavna in pomožna stavba GE
3.4.4.1.2Namembnost stavb
3.4.4.1.3Etažnost stavbe (E)
3.4.4.1.4Podzemna stavba
3.4.4.1.5Orientacija stavbe
3.4.4.1.6Oblikovanje fasad stavbe
3.4.4.1.7Posebni arhitekturni elementi, t.j. posebni sekundarni kubusi
3.4.4.1.8Oblikovanje strehe z naklonom
3.4.4.1.9Ravna streha
3.4.4.2Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
3.4.4.3Tipi glavne stavbe
– hiša na podeželju
– javna stavba
– modernistična stanovanjska hiša
– paviljonska stavba/paviljon
– trško-mestna hiša
3.4.4.4Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
3.5.0.0Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
3.6.0.0 Prostorsko razvojni ukrepi
4.0.0.0Prehodne in končne določbe

2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo

6. člen

(vizija prostorskega razvoja občine)

Občina Škofljica bo svoj prostorski razvoj usmerjala v izboljšanje kakovosti bivalnega okolja s posodobitvijo in dograditvijo prometnih povezav, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter objektov za uresničevanje kulturnih, izobraževalnih, vzgojno varstvenih, zdravstvenih, socialnih in športno rekreacijskih potreb občanov. Z razvojem storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter vseh vrst javnega potniškega prometa bosta Škofljica in Lavrica postali dobro delujoče somestje z visokim standardom družbene in okoljske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Ob tem bo občina z urejenostjo urbanega in ohranjenostjo naravnega prostora okrepila vlogo in pomen v južnem delu Ljubljanske regije ter prepoznavnost v širšem prostoru.

2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

7. člen

(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja občine)

(1)

Občina Škofljica leži v osrednjem delu Slovenije, pripada Ljubljanski urbani regiji in meji na občine Ig, Velike Lašče, Grosuplje in na Mestno občino Ljubljana. Obsega 43,3 km2, ima 18 naselji in gostejšo poselitev (237,3 preb./km2) in šteje 10278 prebivalcev (maj 2015). Dobra polovica prebivalstva živi v središčnih naseljih Lavrici in Škofljici. Za občino so značilni hitra rast prebivalstva, priseljevanje mladih družin in dnevna migracija delovno aktivnega prebivalstva v smeri Ljubljane.

(2)

Naravni prostor občine zaznamuje izjemno kakovost kulturne krajine s posebej zavarovanim Krajinskim parkom Ljubljansko barje in velika vodnatost. Na zahodni strani prevladuje krajina z ravninskimi barjanskimi travniki, na vzhodu ter jugu pa gričevnati svet v prepletu gozdov in kmetijskih zemljišč.

(3)

Za poselitev občine je značilna intenzivna in prostorsko slabo načrtovana urbanizacija ob glavni prometnici od Lavrice do Pijave Gorice. Nekdanja majhna ruralna naselja Lavrica in Škofljica z bližnjo okolico ter deloma Pijava Gorica so prerasla v središčna naselja pretežno namenjena bivanju, kjer se razvijajo tudi servisne, storitvene in oskrbne dejavnosti ter v manjši meri proizvodna obrt in industrija.

(4)

Na območju Vrha nad Želimljami, Smrjen in Gradišča se je v procesu stihijske urbanizacije med nekaterimi izvornimi poselitvenimi enotami (vasmi, osamelimi domačijami) vzpostavila specifična naselbinska struktura pretežno individualnih stanovanjskih hiš z nekonsistentnimi notranjimi urbanimi strukturami in razmerji do naravnega/nepozidanega prostora ter s slabo komunalno opremljenostjo in nekakovostnim javnim prostorom.

Potrebe in težnje v razvoju

(5)

Poselitveni prostor Občine Škofljica izkazuje posebno privlačnost za priseljevanje prebivalstva v urbana središča in v bližino Ljubljane, zaradi bližine delovnih mest ter hkratne težnje prebivalstva iz gosto naseljenih mestnih sosesk po preselitvi na mestno obrobje, zaradi višje kakovosti bivanja in dostopnejših zemljišč za gradnjo. Na podlagi naravnega prirasta in priselitev v prihodnjih deset in več letih je pričakovana rast števila prebivalstva do leta 2020 z indeksom 140 glede na stanje leta 2008. Zaradi priseljevanja v zadnjih dvajsetih letih in posledično pričakovane visoke naravne rasti prebivalstva v prihodnjih desetletjih se izkazujejo specifične potrebe vseh starostnih skupin prebivalstva (otrok in mladine, delovno aktivnega prebivalstva, socialno ogroženih in starejših občanov). Zato je potrebno s planom zagotavljati prostorske možnosti za ureditev površin in izgradnjo objektov otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, osnovne zdravstvene mreže, socialnega varstva in oskrbe, kulturnih dejavnosti, športa in rekreacije. Ob trendu padanja povprečnega števila članov gospodinjstev in rasti prebivalstva bo že do leta 2020 močno naraslo število gospodinjstev.

(6)

Prostorske potrebe za razvoj proizvodnih dejavnosti so omejene na lokalni prostor. Zaradi prometne lege in dnevnih migracij na regionalni ravni se kažejo povečane potrebe za razvoj oskrbnih, storitvenih in servisnih dejavnosti na območju Lavrice in Škofljice ter deloma Pijave Gorice in Gradišča s Smrjenami. V teh naseljih so poleg površin za centralne dejavnosti potrebne tudi nove rekreacijske površine ter ureditev manjkajoče ali neustrezne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, izboljšanje energetske, prometne in komunikacijske infrastrukture. Naraščanje prometa na glavni prometnici skozi občino v smeri proti Ljubljani zahteva povečano skrb za ohranjanje kakovosti življenja v naseljih s pomembnimi prometnicami, ureditev prometnih razmer z izgradnjo obvoznice Škofljice, hkrati pa posodobitev obstoječe prometnice in izboljšanje povezav javnega potniškega prometa po cestah in železnici. Za zaustavitev tranzitnega prometa dnevnih migracij iz smeri Ribnice in Kočevja je potrebno razvijati sodobne oblike javnega potniškega prometa.

Možnosti prostorskega razvoja

(7)

Razvojne možnosti urbanih dejavnosti (predvsem stanovanj in dejavnosti sekundarnega sektorja) so v prostoru občine močno omejene zaradi naravnih značilnosti prostora, geografske lege in prometnih koridorjev. Ključne omejitve razvoja poselitve predstavljajo obsežna varovana območja narave, najboljših kmetijskih zemljišč, gozdov, kulturne dediščine, voda in vodnih virov. Za zadovoljitev bivanjskih in drugih potreb bo potrebno zagotoviti, popolno izkoriščenost notranjih prostorskih rezerv s prenovo, zgoščevanjem poselitve in kakovostnim prestrukturiranjem obstoječih stavbnih zemljiščih ter zagotoviti nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo in razvoj družbene in gospodarske javne infrastrukture, pretežno v središčnih naseljih občine.

(8)

Možnosti za poselitev je potrebno reševati prvenstveno z obstoječimi resursi – s celostno prenovo in zgostitvijo pozidave v središčnih delih naselij Lavrice, Škofljice, Pijave Gorice in Gradišča s Smrjenami, kjer se ob klasični prostorski rasti naselij in preobrazbi središčnih delov, razvijajo predvsem centralne dejavnosti z bivanjem. Pod pogoji radikalne preobrazbe obstoječe naselbinske strukture in popolne komunalne opremljenosti je za poselitev primerno tudi območje naselij Vrh nad Želimljami in Želimlje. Za nadaljnjo poselitev v ostalih naseljih občine se prvenstveno izrabijo obstoječe prostorske rezerve nezazidanih stavbnih zemljišč. Druga naselja imajo možnosti za manjše širitve z zaokrožanjem območja naselja v okviru lastnih potreb. Nove površine se lahko zagotavljajo še v sklopu sanacije območij razpršene gradnje.

(9)

Obstoječi kompleksi namenjeni industrijski proizvodnji, servisnim in storitvenim dejavnostim imajo omejene možnosti za širitve, zato se lahko le notranje prenavljajo in dograjujejo z izrabo notranjih rezerv. Dolgoročno pomemben prostorski potencial za razvoj tovrstnih programov se nahaja v naselju Reber pri Škofljici.

Vplivi in povezave s sosednjimi območji

(10)

Naselja občine Škofljica so tesno povezana s sosednjimi območji občine Grosuplje, Velike Lašče in Ig ter zlasti MO Ljubljana. Prostorsko, socialno in gospodarsko povezanost še posebej utrjujejo skupni interesi varstva okolja in naravnih dobrin ter razvoja gospodarske javne infrastrukture. Najmočnejše vezi s sosednjimi območji so vzpostavljene s prometnimi tokovi v cestnih smereh Ljubljane, Iga, Grosuplja, Ribnice in Kočevja ter z železnico Ljubljana–Grosuplje. Najpomembnejši prometni koridorji (cestne in železniške) potekajo skozi občino v smeri proti Ljubljani, Novemu mestu in Kočevju. Cestni promet v glavnih smereh proti Grosuplju in Kočevju je močno obremenjen z regionalnimi tranzitnimi tokovi. Občina je s sosednjimi območji občin MO Ljubljana, Grosuplje povezana z linijami avtobusnega in železniškega JPP, z območjem Velikih Lašč pa samo z linijami avtobusnega JPP. Pri tem so glede dostopnosti s postajališči dobro oskrbljeni naselji Škofljica in Lavrica.

Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov

(11)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije.

8. člen

(cilji in prioritete prostorskega razvoja)

(1)

Ključni cilji prostorskega razvoja Občine Škofljica so zagotavljati dobre pogoje za bivanje, ohraniti kakovosti naravnega okolja in izboljšati pogoje za razvoj družbenih dejavnosti ter urejenost javne gospodarske infrastrukture. Občina želi s prostorskim načrtom doseči naslednje splošne cilje prostorskega razvoja:

-

v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov, v prvi vrsti s prenovo in razvojem obstoječega urbaniziranega prostora,

-

zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,

-

sanirati ugotovljene prostorske probleme v urbanem in ruralnem prostoru s poudarkom na sanaciji razpršene gradnje,

-

zagotoviti kakovostne pogoje za bivanje ter komunalno opremljanje naselij,

-

vzpostaviti oblike trajnostne mobilnosti prebivalstva z razvojem učinkovitega sistema javnega potniškega prometa in pogoje za razvoj sistema integralnega JPP s fizično integracijo prometnih podsistemov,

-

okrepiti središčno vlogo Škofljice, ter ostalih lokalnih središč Lavrica, Pijava Gorica in Gradišča s Smrjenami,

-

izboljšati kakovost energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije, s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje na Lavrici in na Škofljici,

-

izboljšati kakovost bivalnega in naravnega okolja z zmanjšanjem onesnaženja zraka in hrupa iz naslova osebnega prometa,

-

zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva s storitvami družbenih dejavnosti,

-

omogočiti dobro dostopnost in prometno povezanost naselij s prometnimi omrežji sosednjih območij ter okrepiti vpetost v prostor osrednje Slovenije,

-

ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,

-

vzpostaviti pogoje za humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet, dostopnost funkcionalno oviranim osebam),

-

zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)

Prioritetni projekti občinskega in regionalnega pomena v Občini Škofljica, za katere se z OPN zagotavljajo prostorski pogoji oziroma upoštevajo omejitve, so:

-

vzpostavitev prostorskih pogojev za posodobitev obstoječe družbene infrastrukture na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture in športa – prednostno se na območju Škofljice ureja problematika doma starejših občanov ter vrtca, Na Lavrici osnovnošolski prostor in na Gradišču nad Pijavo Gorico izgradnja varovanih stanovanj ter vrtca,

-

povečanje učinkovitega javnega prevoza in intermodalnosti, z izgradnjo parkirišč – vozlišč javnega potniškega prometa medkrajevnega in primestnega značaja, izgradnjo železniškega postajališča na Lavrici ter intermodalnega vozlišča s P+R na Škofljici,

-

upoštevanje načrtovanja gradnje obvoznice Škofljica – odsek 3.a razvojne osi,

-

posodobitev cestnega omrežja za izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje prometnih obremenitev, zlasti skozi Škofljico in Lavrico,

-

izboljšanje kakovosti bivanja z urejenimi javnimi površinami in površinami za šport in rekreacijo v naseljih Škofljica, Lavrica, Gradišče s Smrjenami ter Želimlje,

-

izgradnja manjkajočih ter rekonstrukcija obstoječih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v občini,

-

izgradnja komunalnega centra na Rebri pri Škofljici,

-

ureditev mreže kolesarskih poti.

2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine

(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine)

9. člen

(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)

(1)

Poselitev naj se ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti pa naj se odprejo v večjih naseljih z višjimi stopnjami središčnosti. Tako naj se razvoj poselitve v pretežni meri usmerja v osrednje poselitveno območje, ki ga sestavljajo naselja – Škofljica z bližnjimi naselji Glinek, Lanišče, Reber in Zalog ter Lavrica. Dolgoročno naj se skozi sanacijo reurbanizira in dopolni tudi poselitev v Pijavi Gorici, Želimljah, Smrjenah, ter Gradišču ob predhodnem oziroma sočasnem razvoju oskrbnih in storitvenih funkcij na ravni lokalnih središč, s katerimi se zagotavlja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter udejstvovanje občanov na kulturnem, športnem, rekreativnem področju in pri drugih prostočasnih dejavnostih. V drugih oziroma ostalih naseljih naj se širitve naselij za potrebe lastnega prebivalstva omogočajo, kadar jih ni mogoče pokriti z aktiviranjem notranjih rezerv – slabo izkoriščenih površin ali s prenovo oziroma rastjo obstoječe stavbne strukture. Izjemoma se poselitveno območje širi tudi za gospodarske dejavnosti prebivalstva na področjih kmetijstva, proizvodne obrti, oskrbe in storitev ter družbenih dejavnosti, vendar le v merilu potreb posameznega podeželskega naselja.

(2)

Občina Škofljica je tesno navezana na mesto Ljubljana, ki je nacionalno središče mednarodnega pomena. Zato vse svoje potrebe, ki presegajo lokalni značaj in se zagotavljajo v okvirih policentričnega urbanega sistema na državni ravni, uresničuje v sodelovanju z Ljubljano in v okviru Ljubljanske urbane regije.

(3)

Razvoj občine je osredotočen na krepitev vloge in funkcij središčnih naselij – predvsem Škofljice, ki je lokalno središče in je hkrati občinsko središče. Z naglo rastjo števila prebivalstva ter razvojem storitvenih in oskrbnih dejavnosti je v zadnjem obdobju v občini pomembno okrepljena vloga Lavrice. Škofljica in Lavrica se zaradi medsebojne bližine s funkcijami dopolnjujeta. V naseljih Pijava Gorica, Gradišče s Smrjenami in Želimlje so se iz potreb lastnega prebivalstva ter zaledne poselitve razvile posamezne funkcije na katerih se bosta v prihodnje lahko razvijali v lokalno središče.

(4)

V južnem delu občine se je poleg izvornih oblik na območju Smrjen in Gradišča, ob razmeroma ugodni prometni dostopnosti, stihijsko razrasla poselitvena struktura izključno stanovanjske rabe brez ustrezno načrtovane in predhodno zgrajene infrastrukture. Območje nima razvitih storitev, oskrbe ter družbenih in prostočasnih dejavnostih za zadovoljevanje potreb občanov. Iz obstoječega stanja v teh naseljih izhajajo potrebe po sanaciji razmer in izboljšanju komunalne opremljenosti, ureditvi športnih in rekreacijskih površin ter razvoju centralnih dejavnosti. Hkrati so ta naselja slabše dostopna in notranje nepovezana, zato je potrebno zagotoviti večjo medsebojno povezanost v tem poselitvenem prostoru ter dostopnost do mreže javnega potniškega prometa.

(5)

Razvoj naselij je potrebno načrtovati na način, da bodo prebivalci manj odvisni od osebnih avtomobilov in se bodo spreminjale prometne navade ljudi. Pri tem pa bo z ustrezno ureditvijo komunalne opreme in razvojem trajnostne mobilnosti prebivalstva dosežena tudi višja kakovost bivanja in večja prometna varnost.

(6)

V ostalem prostoru, kjer se nahajajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi, naj se ti ohranjajo. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. Ohranja in varuje se naravne značilnosti kulturne krajine Ljubljanskega barja kot nacionalno pomembno krajinsko območje s prisotno kulturno dediščino, in prostorsko identiteto z vso doživljajsko vrednostjo ter simbolnim in reprezentativnim pomenom. Degradirane površine naravnega prostora je potrebno sanirati.

10. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

Območja za bivanje

(1)

Razvoj poselitve za potrebe bivanja se usmerja v obstoječa naselja, med njimi prvenstveno v centralna naselja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom (Škofljica z naselji Lanišče, Zalog, Reber in Glinek, Lavrica, Pijava Gorica ter Gradišče s Smrjenami). Bivanje v vseh ostalih naseljih se ohranja in razvija v okviru lastnih potreb tam živečega prebivalstva.

(2)

Škofljica se razteza v zaledje in tesno povezuje z naselji Lanišče, Reber, Zalog pri Škofljici in Glinek. Razvojne možnosti poselitve se zagotavlja prvenstveno na Lavrici in Škofljici, naselja Pijava Gorica, Gradišče, Smrjene in Želimlje pa je ob pogoju okrepitve središčne vloge primerno za razvoj ekstenzivnih oblik poselitve ter komunalne opremljenosti. Pri tem se upoštevajo razmerja pozidanih in nepozidanih – zelenih površin, razvojne zakonitosti obstoječe naselbinske strukture in odpirajo možnosti za vzpostavitev kakovostnega razmerja urbanega in naravnega prostora. Poselitev se zgoščuje tudi na območjih z nizko stopnjo izkoriščenosti stavbnih zemljišč in v pogojih potrebne sanacije razpršene gradnje kjer se zato z zapolnitvami zagotavljajo nove površine.

Območja centralnih dejavnosti

(3)

Centralne dejavnosti se umeščajo v središčne prostore urbanih naselij in zajemajo večje površine na obstoječih in na novo definiranih vozliščnih območjih vzdolž osrednje prometnice – glavne ceste na osi Lavrica–Škofljica–Pijava Gorica. Centralne dejavnosti so deloma izključna namenska raba, v pretežni meri pa mešana z bivanjem – s stanovanjskimi objekti, objekti za oskrbne, storitvene, poslovne in družbene dejavnosti. V središču Škofljice in Lavrice se zagotavlja pretežni del upravnih storitev in družbenih dejavnosti. Območje centralnih dejavnosti se zagotavlja še v naseljih Pijava Gorica, Smrjene, Gradišče in Želimlje z namenom, da se v njih razvijejo oskrba, storitve ter programi vzgoje in izobraževanja, primarnega zdravstva, socialnih in kulturnih dejavnosti ter športa. Med družbenimi dejavnostmi je največ prostora namenjenega športu in rekreaciji ter vzgoji in izobraževanju. Površine zanje se, v prostorsko in družbeno utemeljenih primerih, zagotavljajo tudi zunaj središčnega prostora naselij.

Območja za gospodarski razvoj

(4)

Razvoj proizvodnih dejavnosti se ohranja v okvirih obstoječih površin poslovno-obrtne cone Škofljica, ki še ni v celoti izrabljena. Nezazidane površine bodo predvidoma v prihodnjem srednjeročnem obdobju v celoti izkoriščene. Za namen razvoja manjših industrijskih obratov, obrti in servisnih dejavnosti se redefinira območje gospodarske cone Reber. Zato se površine južno od železniške proge pri naselju Reber pri Škofljici ohranjajo v zmanjšanem obsegu.

Območja za razvoj turizma

(5)

Območje primerno za razvoj turizma v povezavi z dejavnostmi zdravstva, socialnega varstva in rekreacije je kompleks gradu Lisičje. Na območju naselij z zaledjem kmetijskih površin in območju barja je poselitev podrejena primarni rabi prostora – to je sonaravnemu kmetijstvu in gozdarstvu z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in turizmu na podeželju, v povezavi z rekreacijo in predstavitvijo naravnih vrednot in kulturne dediščine v prostoru.

Območja prometnih površin

(6)

Pretežni del območja gospodarske javne infrastrukture predstavljajo prometne površine državnih in lokalnih cest ter železnice. Pomembne prometne površine so tudi javna parkirišča v centralnih naseljih. Pri razvoju naselij s širitvijo stavbnih zemljišč za poselitev in dejavnosti, ki generirajo promet je potrebno upoštevati, da je poleg cest potrebno zagotoviti ustrezne površine za pešce, kolesarje, postajališča JPP in javna parkirišča za skupne javne potrebe. Pri tem je potrebno upoštevati tudi merilo, da razdalja do postajališč JPP omogoča dostopnost potencialnih uporabnikov.

Območja za šport in rekreacijo

(7)

Površine za šport in rekreacijo se zagotavljajo v naseljih z večjim številom prebivalstva – v Lavrici, Škofljici, Pijavi Gorici, Želimljah, Vrhu nad Želimljami, Smrjenah in Gradišču.

11. člen

(omrežja naselij z vlogo in funkcijo)

(1)

Omrežje naselij v Občini Škofljica sestavlja 18 naselij (po RPE). Večji naselji z več kakor polovico prebivalstva občine sta Škofljica in Lavrica. Obe naselji imata v celoti razvito dnevno oskrbo in vrsto storitev za občane ter ustrezne kulturne, športno rekreacijske, zdravstvene in socialne dejavnosti za lastne potrebe in zaledna naselja. Obe naselji imata dobro dostopnost z razvitim avtobusnim in železniškim javnim potniškim prometom ter ustrezno opremljenost s prometno, komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo. V severnem delu občine imata tako Škofljica in Lavrica v celoti razvite funkcije lokalnega središča. Pri tem le s težavo in z zaostankom sledita potrebam lastnega prebivalstva z zagotavljanjem ustreznih kapacitet oskrbe in družbenih dejavnosti.

(2)

S hitrim razvojem individualne stanovanjske gradnje se je močno povečalo prebivalstvo posameznih naselij v južnem delu občine – v Pijavi Gorici, Smrjenah in Gradišču. Vendar se je poselitev razvijala z nepopolno komunalno infrastrukturo ter hkrati brez potrebnih funkcij oskrbe in storitev za občane. V tem delu občine, kjer živi več kot tretjina prebivalstva občine, je izrazito pomanjkanje družbene infrastrukture, saj je deloma opremljeno le naselje Pijava Gorica. Slabša kot v severnem delu občine pa je tudi dostopnost do sredstev javnega potniškega prometa.

(3)

Zaradi zagotavljanja možnosti za razvoj oskrbnih, storitvenih, izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in športno rekreativnih dejavnosti za zadovoljevanje potreb lastnega in zalednega prebivalstva naj se naselja Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami v prihodnje razvijajo v lokalno središče.

(4)

V ostalih vaseh se poselitev lahko razvija v okvirih lastnih potreb.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)

Škofljica je primestna občina z močno navezavo na Ljubljano na več ravneh gospodarskega kulturnega in družbenega življenja. Prometni tokovi dnevnih migracij iz smeri Ribnice in Kočevja po glavni cesti, zagotavljajo pomembno povezanost z zaledjem dolenjskih občin južno od Škofljice. Lokalne povezave sežejo še na zahodni strani do Iga in na vzhodu do Grosupljega. Na avtocestno omrežje se občina navezuje na priključku Ljubljana – jug na Rudniku. Železniška proga Ljubljana–Novo mesto z lokalno postajo Škofljica utrjuje prometno povezanost občine z Ljubljano in zaledjem v smeri Dolenjske, ki jo bo izboljšala načrtovana nova železniška postaja na Lavrici. Na regionalno cesto se navezuje predvidena obvozna cesta, odsek 3.a razvojne osi (varianta 2A).

13. člen

(druga za občino pomembna območja)

Območja voda

(1)

Skozi južni del občine proti severu tečeta potoka Želimeljščica in Dremavščica, v sredini pa občino od vzhoda proti zahodu preči regulirana struga Škofeljščice. Površinske in podtalne vode ter vode iz osuševalnih jarkov se stekajo v Ljubljanico ali Iščico. Za vode v občini je značilna neenakomerna razporeditev količin vode z ozirom na vremenske pogoje ter visoka stopnja okoljske občutljivosti – tveganja pred onesnaženjem.

Območja mineralnih surovin

(2)

Na meji z Občino Grosuplje je aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita Pleše, za katerega je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin do konca leta 2021.

Območja naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora

(3)

V zahodnem delu občine se nahaja zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje z izvedenim kartiranjem habitatnih tipov. Znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje je zavarovano ožje območje naravni rezervat Strajanov breg. Območje Jelšje, Babna Gorica, Grmez in potok Želimeljščica so naravne vrednote znotraj zavarovanega območja krajinskega parka Ljubljansko barje. Območji Rogoze in Želimeljska dolina sta območji varovane kulturne krajine.

Druga še pomembna območja za občino

(4)

Za občino je pomembno ohranjanje enot kulturne dediščine – grad Lisičje in grad Namršelj v Želimljah.

14. člen

(urbana središča za katera se izdela urbanistični načrt)

Urbanistični načrt se izdela za urbano naselje Škofljica z naselji Lanišče, Zalog pri Škofljici, Reber pri Škofljici in Glinek, ter za naselja Lavrica, Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami.

2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 2: prikazi zasnove GJI)

15. člen

(zasnova gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra)

Omrežja prometne infrastrukture

(1)

Osnovo cestnega omrežja zagotavljajo državne ceste daljinskega značaja G2106 Ljubljana–Rudnik–Škofljica–Kočevje z navezavo na avtocestno omrežje pri Rudniku, ter državne ceste G-2 na odseku Škofljica–Šmarje - Sap regionalna cesta Škofljica–Ig ter Škofljica–Šmarje - Sap. Pomembnejše lokalne povezave, ki povezujejo naselja in se navezujejo na državno prometnico so Rudnik–Orle, Lavrica–Orle, Pijava Gorica–Turjak ter Vrh nad Želimljami–Rašica.

(2)

Za preusmeritev prometnih tokov v smeri proti Ribnici in Kočevju, se v sklopu državne ceste 3.a razvojne osi v prostoru občine, načrtuje umestitev obvozne ceste mimo Škofljice. Navedena cesta se v prostor umešča z državnim prostorskim načrtom. Obstoječo glavno cesto skozi Lavrico in Škofljico se preuredi za izboljšanje varnosti pešcev in kolesarjev ter lokalnega prometa. V občini je predvidena rekonstrukcija ceste G2-106/0261.

(3)

Na območju občine potekajo odseki avtoceste: obstoječa južna avtocestna obvoznica Ljubljana, odsek Kozarje–Malence in obstoječa avtocesta A2, odsek Malence–Šmarje - Sap.

(4)

Železniška proga I. reda Ljubljana–Trebnje–Dobova (Novo mesto) je namenjena notranjemu transportu in potniškemu prometu. Med Ljubljano in Grosupljem je dolgoročno načrtovana gradnja drugega železniškega tira. Dolgoročno je predvidena posodobitev železniške proge za večje osne obremenitve ter večje hitrosti in gostejši promet primestne železnice s pomembno vlogo postaje na Škofljici. Posodobitev javnega potniškega prometa po železnici iz smeri dolenjske je potrebna za razbremenitev državnih cest v območju Občine Škofljica. Ob železniških postajališčih se načrtuje ureditev parkirišč s ciljem, da se del cestnega prometa preusmeri na železniški promet. Za izboljšanje prometne povezanosti občine se na Lavrici načrtuje nova železniška postaja.

Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih prometnih površin

(5)

Razvoj kolesarskega omrežja temelji na zasnovi državne kolesarske mreže s pomembnim vozliščem daljinske in glavne državne kolesarske poti. V smeri proti severu je predvidena glavna kolesarska povezava Škofljica–Šentjakob, proti jugu Škofljica–Velike Lašče. V smeri vzhod-zahod pa je načrtovana daljinska povezava Škofljica–Ig–Brezovica ter Škofljica–Grosuplje. Prioritetno se ureja kolesarska povezava Ig–Škofljica. Državna mreža kolesarskih poti se dopolnjuje z načrtovanjem lokalnih povezav. Na območju občine se ob vseh rekonstrukcijah pomembnejših cest in ulic načrtuje ustrezne površine za kolesarje in pešce, površine za javna parkirna mesta ter postajališča JPP.

Javni potniški promet

(6)

Občina Škofljica bo skupaj z občinami Ljubljanske urbane regije ter z glavnim mestom Ljubljano nadalje razvijala javni mestni in primestni potniški promet s širitvijo do Pijave Gorice, Smrjen, Gradišča in Vrha nad Želimljami ter pokrivanjem širšega območja občine. V sistem javnega potniškega prometa se vključujejo linije železniškega potniškega prometa s postajama na Škofljici in Lavrici ter P+R na Škofljici. JPP naj se izboljšuje tudi s smiselnim skupnim načrtovanjem razvoja JPP in povezovanjem na regionalni ravni, še posebej s sosednimi občinami, zlasti z MO Ljubljana in občinama Grosuplje ter Velike Lašče. Pri načrtovanju prometnih površin – postajališč JPP in javnih parkirnih površin je potrebno te umeščati tako, da bo s fizično integracijo možno zagotoviti učinkovito prestopanje potnikov. Šolski prevozi v občini, ki se izvajajo kot posebni linijski prevoz, naj se s ciljem racionalnega in učinkovitega izvajanja JPP pod posebej določenimi pogoji praviloma izvajajo tudi kot javni linijski prevoz.

Omrežja elektronskih komunikacij

(7)

Obstoječe omrežje klasične telefonije se dopolnjuje z omrežji širokopasovnih povezav, temelječih na novih tehnoloških spoznanjih. V vseh naseljih se uvaja TK storitve novejših tehnologij dostopnejših telefonskih omrežij na digitalni osnovi. Območje občine se naveže na ogrodno medkrajevno optično kabelsko omrežje, ki se zagotavlja med Rudnikom in Škofljico. Pri razvoju TK omrežij bo občina zasledovala cilj, da bo zagotovljen dostop do širokopasovnih omrežij vsem poslovnim subjektom, javnim ustanovam in prebivalstvu z možnostjo priključitve na širokopasovno omrežje, pretežno s hitrostjo najmanj 2 Mbit/s. S postavitvijo baznih postaj mobilne telefonije v predelih s slabšo pokritostjo, bo dopolnjeno omrežje baznih postaj in izboljšan doseg signalov.

Omrežja in objekti oskrbe z energijo

Elektroenergetsko omrežje

(8)

Preko območja občine v severnem delu poteka DV 400 kV Beričevo–Divača. Trasa prečka območje občine v prostoru med naseljem Sela pri Rudniku in zaselkom Babna Gorica.

(9)

Predvidena je izgradnja DV 2x400 kV Beričevo–Divača, ob tem je predvideno zankanje 2 x 400/110 kV RTP Lavrica v 110 kV mestno mrežo med RTP 110/20 kV Vrtača in RTP 110/20 kV PCL. Preko Občine Škofljica je predvidena tudi trasa daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič.

(10)

Distribucijsko omrežje je z električno energijo oskrbljeno preko dveh 20 kV daljnovodov DV 20 kV Vrhnika in DV 20 kV Podtabor, ki povezujeta naselja občine. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežje gradi izključno v kabelski izvedbi, v ostalih delih pa pretežno v kabelski izvedbi, lahko pa tudi z nadzemnimi vodi. Za izboljšanje oskrbe z električno energijo se načrtuje izgradnja razdelilne postaje RP 20 kV Škofljica na južnem robu industrijske cone s pripadajočima srednje napetostnima (20 kV) napajalnima kabelskima povezavama iz RTP 110/20 Grosuplje. Posledično se preoblikuje tudi dele srednje-napetostnega omrežja. Predvidena je izgradnja šestih novih TP in dveh nadomestnih TP za širitev distribucijskega omrežja. Izgradnje TP se načrtujejo na območju naselij: Škofljica, Lavrica, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Smrjene in Želimlje. Izgradnja novih TP se načrtuje na podlagi predvidenih povečanih obremenitev. Pri pripravi podrobnejših prostorskih načrtov se na podlagi ocenjenih potreb predvidi gradnjo novih transformatorskih postaj.

Plinovod

(11)

Glavni energetski vir za potrebe ogrevanja v občini je zemeljski plin. Oskrba s plinom se v široki potrošnji zagotavlja preko javnega distribucijskega plinovoda v naseljih Lavrica in Škofljica.

(12)

Raba električne energije in kurilnega olja v občini se prednostno nadomešča z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije. To usmeritev je potrebno upoštevati pri načrtovanju novih gradenj ter prenovi obstoječih objektov. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami v nepokrita območja, predvsem na Lavrici na območju Srednje vasi, Dolenjske ceste ter Erbežnikovega hriba ter na območju Škofljice in ožjega območja Lanišča. V primeru večjih širitev poselitve na območju Babne Gorice, Sel, Zaloga pri Škofljici, Gumnišča, Pijave Gorice, Lanišča in Gorenjega Blata, se tudi tam načrtuje širitev distribucijskega plinovoda.

(13)

Na območju občine bo predvidoma potekal del trase prenosnega plinovoda Kozarje–Vevče.

Lokalni energetski koncept (LEK) – obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije

(14)

Občina Škofljica ima sprejet lokalni energetski koncept, zato se usmeritve iz LEK upošteva pri načrtovanju rabe energije in ogrevanja v občini. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne in termalne energije.

Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

Oskrba s pitno vodo

(15)

Vodovodno omrežje občine, ki ga sestavlja sedem sistemov se obnavlja in dograjuje tako, da bo oskrba z vodo iz javnega vodovoda racionalna, varna pred onesnaženjem in stabilna pri obratovanju omrežja ter zadovoljiva z vidika zadostnih količin, potrebnih za načrtovane širitve naselij. Pri oskrbi z vodo se Občina Škofljica povezuje s sosednjimi občinami saj so posamezni vodovodi del širšega vodovodnega sistema. Zaradi dotrajanosti vodovodnega sistema in vodnih izgub pri distribuciji se prvenstveno obnavljajo sistemi z največjimi izgubami.

(16)

Oskrba z vodo je zasnovana na naslednjih vodovodnih sistemih:

-

centralni vodovodni sistem Ljubljane (vodarna Brest in vodarna Hrastje) za naselja Lavrica, Škofljica, Lanišče, Zalog pri Škofljici, Glinek, Gumnišče, Gorenje Blato,

-

vodovodni sitem Brezova noga–Pijava Gorica–Smrjene–Gradišče–Vrh nad Želimljami za naselja Pijava Gorica, Smrjene, Gradišče nad Pijavo, Gorico, Vrh nad Želimljami,

-

vodovodni sistem Zapotok–Golo–Škrilje–Dobravica–Klada–Sarsko za naselje Klada,

-

vodovodni sistem Mali Lipoglav–Pleše za naselje Pleše,

-

vodovod Dole,

-

vodovod Orle,

-

vodovod Želimlje,

-

vodovodni sistem Grosuplje za naselje Reber pri Škofljici.

Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod

(17)

Rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini je zasnovana glede na obstoječo stanje komunalne infrastrukture ter v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Delno zgrajen sistem kanalizacije s čistilno napravo ima naselje Škofljica, delno je kanalizacijsko omrežje zgrajeno tudi na območju Daljne vasi. Predvidena je izgradnja povezovalnega kanala Škofljica–Lavrica, ki se bo navezoval na centralni kanalizacijski sistem Ljubljane. Po izgradnji se ČN Škofljica ukine. Komunalna odpadna voda iz naselij Lavrica, Škofljica, Lanišče in Zalog pri Škofljici se bo odvajala preko centralnega kanalizacijskega omrežja sistema CČN Ljubljana. Na območju naselja Pijava Gorica se bodo komunalne odpadne vode odvajale v predvideno čistilno napravo Pijava Gorica, v Želimljah pa na obstoječo čistilno napravo Želimlje in predvideno črpališče Podreber. Na JZ delu naselja Smrjene je predvideno odvajanje komunalnih odpadnih vod na predvideno čistilno napravo Smrjene. Načrtovana je še začasna ČN Gradišče.

(18)

Na območjih, kjer kanalizacija še ni zgrajena, se odpadna komunalna voda zbira v nepretočni greznici ali čisti v mali ČN, do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Ravnanje z odpadki

(19)

Odlaganje odpadkov iz naselij Občine Škofljica se zagotavlja na regijskem odlagališču Barje. Občina Škofljica z drugimi občinami Ljubljanske urbane regije sodeluje pri načrtovanju in izgradnji novega odlagališča. V občini se zagotavlja sodoben sistem ločenega zbiranja in obdelave odpadkov pred odlaganjem. Sistem obstoječih ekoloških otokov se nadgradi tako, da bodo zagotovljena racionalna in občanom dostopna zbirna mesta. Obstoječi zbirni center za ravnanje z odpadki se nadalje razvija v celovit komunalni center občine.

Druge površine grajenega javnega dobra in omrežja, objekti ter naprave komunalne opreme naselij

(20)

Na območju naselij Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica in Gradišča s Smrjenami ter Želimlje se v okviru ureditev javne gospodarske infrastrukture in prenove posameznih delov naselij zagotavljajo javne površine pešca in tlakovane površine trgov, parkovne zelene površine, otroška igrišča, avtobusna postajališča javnega potniškega prometa, javna razsvetljava in urbana oprema kot sestavina celovite prostorske ureditve za širše potrebe prebivalstva občine. V ostalih naseljih je urejanje grajenega javnega dobra podrejeno potrebam prebivalcev teh naselij. Posamezna tovrstna infrastruktura se po potrebi vzpostavi tudi v drugih naseljih.

2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z ob-močji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)

16. člen

(okvirna območja naselij)

(1)

Na območju Občine Škofljica je 18 naselij po registru prostorskih enot (po RPE): 1. Dole pri Škofljici, 2. Drenik, 3. Glinek, 4. Gorenje Blato, 5. Gradišče nad Pijavo Gorico, 6. Gumnišče, 7. Klada, 8. Lanišče, 9. Lavrica, 10. Orle, 11. Pijava gorica, 12. Pleše, 13. Reber pri Škofljici, 14. Smrjene, 15. Škofljica, 16. Vrh nad Želimljami, 17. Zalog pri Škofljici, 18. Želimlje.

(2)

V občini se določijo naslednja okvirna območja naselij (ON): Dole pri Škofljici1 ON, Drenik – 2 ON, Glinek – 2 ON, Gorenje Blato – 4 ON, Gradišče – 4 ON, Gumnišče – 2 ON, Klada – 1 ON, Lanišče – 2 ON, Lavrica – 8 ON, Orle – 2 ON,Pijava Gorica – 3 ON, Pleše 1 ON, Reber pri Škofljici – 1 ON, Smrjene – 3 ON, Škofljica – 2 ON, Vrh nad Želimljami – 2 ON, Zalog pri Škofljici – 1 ON, Želimlje – 9 ON.

17. člen

(naselja, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo)

(1)

Območja naselij, ki vključujejo razpršeno gradnjo, katero se sanira, so Lavrica, Škofljica, Lanišče, Dole pri Škofljici, Smrjene (Ceroje, Gradišnica, Smrjene-Gradišče), Gradišče (Brzek, Štibrnica), Vrh nad Želimljami, V navedenih naseljih so opredeljena območja sanacije razpršene gradnje, ki se sanirajo na podlagi OPPN oziroma s priključitvijo k obstoječim naseljem. Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih PIP.

(2)

Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti na identiteto naravnega prostora, okolje in kulturno krajino ne bodo imeli kvarnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.

2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve

(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)

18. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1)

V prostoru so evidentirani pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967, se v občini določijo območja razpršene poselitve. Razpršena poselitev je ugotovljena tudi na podlagi nizke gostote poselitve in ugotovljenega vzorca avtohtone poselitve. Manjša območja razpršene poselitve so evidentirana v Želimeljski dolini severno in južno od Želimelj.

(2)

Po Uredbi o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 19/99) spadajo mednje naslednja naselja v občini: 3. Glinek. 12. Pleše in 7. Klada, ki spada med gorsko višinska območja. Vendar so glede na tip poselitve ta naselja strnjena in nimajo značilnosti razpršene poselitve.

2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine

(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo – od 19. do 24. člena; karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini – 25. člen; karta 4.3: prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč – 26. člen)

19. člen

(splošne usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)

Z OPN se zagotavljajo pogoji za celovit razvoj v prostoru občine. Pogoji izhajajo iz razvojnih potreb v prostoru – zlasti za kakovostno bivalno okolje ter usklajen gospodarski in družbeni razvoj ob upoštevanju trajnostne uporabe naravnih virov, varstvenih vidikov in vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih narave ter območjih s kulturno dediščino. Območja naselij v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve se posebej opredeli njegovo sanacijo tako, da ta, ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne pogoje ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo posameznega naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.

(2)

Poselitveno območje naselja ali njegov del se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.

(3)

Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z:

-

razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva,

-

ohranjanjem in razvojem posamičnih značilnih javnih prostorov in mreže le teh v posameznih naseljih,

-

ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine- z ohranjanjem njihove morfološke homogenosti,

-

ohranjanjem enovitosti krajin streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin,

-

razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu …),

-

oživitvijo – spodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture,

-

izrabo notranjih rezerv v naseljih skozi zgoščevanje, prenovo in razvojno rast objektov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin) in naravnih vrednot.

20. člen

(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)

Za usmerjanje notranjega razvoja in prenove naselij se zagotovi posnetek stanja za določitev natančnejših pogojev sanacije degradiranih delov naselij in prostora za prenovo. Notranji razvoj se zagotavlja prednostno z izrabo razpoložljivih notranjih prostorskih rezerv stavbnih zemljišč. Pri tem se upošteva ekonomičnost izrabe zgrajene in načrtovane komunalne opreme naselja.

(2)

Naselja z možnostmi in potrebo po notranjem razvoju, so zlasti naselja Škofljica Lavrica, Dole pri Škofljici, Lanišče, Gumnišče, Pijava Gorica, Gorenje Blato, Smrjene, Gradišče, Vrh nad Želimljami, Želimlje.

Celovita prenova

(3)

Celovita prenova je potrebna posebej v območjih, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsto drugih spremljajočih razvojnih problemov kot so: dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjem ustroju novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Celovita prenova se načrtuje za naselja v središčnih delih Lavrice, Škofljice in Pijave Gorice. Prenova se načrtuje še v območju starih vaških jeder vasi Smrjene, Gradišče, Orle in Vrha nad Želimljami.

Širitev naselij

(4)

Pri usmerjanju razvoja naselij se, na podlagi potreb po širitvah, kadar teh ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, le te praviloma usmerjajo v območja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Širitev naselja je utemeljena, če razvojnih potreb ni mogoče zadostiti z izrabo prostorskih rezerv, prenovo in zgostitvijo gradnje v območju degradiranih ali slabo izkoriščenih delov naselij v okviru obstoječih meja poselitve. Širitve se izvajajo tudi v okviru sanacije območij razpršene gradnje. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. Naselja z možnostmi in potrebami po širitvi so zlasti Škofljica, Lavrica in Lanišče. S širitvami območja naselja v Pijavi Gorici, Smrjenah in Gradišču se zagotavlja predvsem prostor za razvoj središčnih funkcij v njih ter zapolnitve poselitve.

21. člen

(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)

(1)

Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se, z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora, smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. V območjih, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se ta določijo kot zaokrožena območja po načelu pretežnosti.

(2)

Območja sanacije razpršene gradnje, katera se sanirajo z vključitvijo v naselje so na območju Škofljice, Lavrice, Lanišča, Dol pri Škofljici, Pijave Gorice, Gradišča, Smrjen in Vrha nad Želimljami.

22. člen

(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

V demografsko ogroženem poselitvenem prostoru in območju naselij z nizko gostoto poselitve se ohranja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost.

23. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno izvajajo na Škofljici, ter na območju naselja Reber pri Škofljici. Centralne dejavnosti se spodbuja v središčnih območjih naselij Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica, Glinek in Želimlje, ter kot razvoj drugega območja centralnih dejavnosti na Selah, na južnem delu Želimelj in na Gradišču s Smrjenami. Za potrebe športa in rekreacije se namenijo površine na Škofljici, Lavrici, Rebri pri Škofljici, Orlah, Pijavi Gorici, Želimljah, Vrhu nad Želimljami in Gradišču s Smrjenami. Možnosti razvoja turizma so na območju gradu Lisičje v Lanišču, v sklopu športne in turistične infrastrukture se razvija tudi športni center na Vrhu nad Želimljami.

(2)

V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi naselja. V območjih, določenih za centralne dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, družbene in upravne z bivanjem, se razvoj dejavnosti uskladi s potrebnimi pogoji za bivanje. Posebej se opredelijo tudi območja centralnih dejavnosti brez bivanja, kjer takšna uskladitev obstoja in razvoja dejavnosti s pogoji bivanja ni smiselna ali družbeno opravičljiva.

(3)

Dejavnosti naj se v naseljih umeščajo tako, da v stanovanjskih soseskah in v bližini šolskih, športnih, kulturnih in drugih družbenih objektov ter nakupovalnih središč ne bodo generirale povečanega prometa. Ob gradnji objektov javnega značaja pa je potrebno zagotavljati dostopnost do postajališč JPP oziroma za dostopnost lokacij zagotoviti linijo JPP.

(4)

Dejavnosti je v prostoru potrebno razmeščati tako, da z njihovim izvajanjem in s posegi v okolje ne bo prihajalo do negativnih vplivov s povzročanjem hrupa na območja stanovanj, centralnih dejavnosti v okolici zdravstvenih (bolnišnice, zdravilišča, okrevališča) in vzgojno izobraževalnih ustanov (šole, vrtci) ter posebnih območij za turizem, ki se jim zagotavlja II. stopnja varstva pred hrupom. Na obstoječih konfliktnih območjih med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom se navedenih dejavnosti oziroma objektov ne umešča.

(5)

Za varstvo voda v vodovarstvenem pasu je potrebno urediti kanalizacijski sistem, dopusti naj se le opravljanje dejavnosti, ki ne zahtevajo uporabe tekočih snovi, ki bi v primeru razlitja lahko ogrozila podtalnico, ogrevanje stanovanjskih objektov naj bo urejeno z okolju prijaznimi gorivi, v kmetijstvu naj se živinoreja razvija v manjšem obsegu, prednost naj imajo druge kmetijske panoge. Za varovanje kakovosti zraka naj se uporabljajo okolju prijazna goriva (plin, elektrika). Emisije obstoječih dejavnosti oziroma iz gospodarski objektov naj bodo čim manjše in morajo ustrezati okoljskim predpisom.

24. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega, arhitektura in morfologija stavb ter hierarhija in principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža javnih prostorov…) s stavbno strukturo ter njihovi medsebojni funkcionalni, pomenski in morfološko oblikovni odnosi. Stavbe v teh okoljih naj bodo oblikovane, umeščene in organizirane tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti posameznega naselja. Pri gradnji stavb naj se upoštevajo posebnosti lokalne arhitekture – predvsem morfologija stavbnih kubusov, oblike streh, oblikovanje fasad ipd.

(2)

Zaradi procesa zlivanja naselij z razpršeno gradnjo, je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru, kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto.

(3)

Na območju središčnih naselij občine, ki se urejajo z UN naj se načrtuje sklenjeno omrežje kolesarskih poti in stez ter pločnikov za pešce. Povsod kjer je to možno, je traso za kolesarje in pešce potrebno voditi ločeno od cest za motorni promet.

(4)

Posamični sklopi javnega prostora naj se opremljajo z enotno ulično opremo. Kvalitetni elementi zelenih sistemov (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru ipd.), naj se ohranjajo. Med stanovanjskimi območji in gospodarskimi conami naj se urejajo zeleni pasovi. Stanovanjski objekti naj bodo ustrezno oddaljeni od tras pomembnih cest oziroma naj se med cesto in območjem stanovanjskih objektov zagotovi ureditev zelenih pasov.

(5)

Naselbinska struktura naselij Orle, Pleše, Vrh nad Želimljami in Lanišče temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini, zato naj se ohranjajo.

25. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:

-

preprečuje naj se zaraščanje travniško njivskih površin in s tem propadanje kvalitetne kulturne krajine, zlasti v območjih z omejenimi možnostmi obdelave, ter v varstvenih območjih;

-

ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, varovalni gozdovi ter gozdovi s poudarjeno ekološko, socialno in /ali proizvodno funkcijo,

-

ohranjajo, vzpostavljajo in oblikujejo naj se gozdni robovi ter skupine drevja, posamezna drevesa, obvodno gozdno rastje, protivetrne pasove in omejke zunaj gozda,

-

pri širitvah poselitve v gozdna območja oziroma na gozdni rob se upošteva odmik od gozda najmanj ene sestojne višine (20 do 30 m) in zagotavlja neoviran, prost dostop in prehode do gozda,

-

pri načrtovanju ali gradnji gospodarske javne infrastrukture naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter upošteva mesta najpogostejših prehodov živali z ustreznimi tehničnimi rešitvami za prehodnost,

-

objekti in daljinski vodi naj ne bodo umeščeni na vidno izpostavljena območja vrhov, grebenov in izjemnih krajin,

-

kolesarske poti, pešpoti ter druge rekreacijske poti se v največji možni meri načrtuje po že obstoječih poteh,

-

ohranjajo naj se kvalitetne zelene cezure med naselbinskimi sklopi,

-

travniške otoke je potrebno ohranjati, vendar pa jih je tako kot gozdni rob potrebno negovati in oblikovati,

-

doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; varovanje je usmerjeno k ohranjanju razlivnih območij v obdobjih visokih voda in kvalitete vode, voda pa se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko tradicionalno rabo,

-

sanirati je potrebno degradirana območja površinskih kopov in nasutij,

-

ohranja naj se tipična mozaična pokrajina, predvsem v nižinskem delu občine na območju Barja.

(2)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedenih v strokovnih gradivih ZRSVN. Vplivi posegov v prostor na naravne vrednote in območja varovane narave, kjer so ti predvideni, se presojajo z okoljskim poročilom.

(3)

Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.

Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih

(4)

Razvojna območja, ki temeljijo na naravnih virih se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za: kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.

Območja kmetijskih zemljišč

(5)

Razvoj kmetijskih dejavnosti se v območjih z omejenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru ohranja preplet območij travniške, pašniške rabe, ekstenzivnih sadovnjakov in manjša razpršena območja njiv. Pred posegi naj se varujejo površine z najboljšimi pogoji za razvoj kmetijstva, prvenstveno v nižinskem delu občine.

(6)

Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Razvijati je potrebno travništvo in pašništvo, gojenje kultur za živinorejo ter sadjarstvo, kar v največji meri zagotavlja ohranitev obstoječe kulturne krajine. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih gradbenih enot.

Območja gozdnih zemljišč

(7)

Ohranjajo naj se sklenjeni kompleksi gozdov, na območju varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Njihova lesno proizvodna funkcija je omejena, posebej poudarjene so njihove ekološke funkcije, zlasti pri izboljšanju kakovosti zraka.

(8)

Pred posegi naj se varujejo posamezni kompleksi in gozdne zaplate na območju barja, ki imajo poudarjeno hidrološko in biotopsko funkcijo. Večji in pomembnejši strnjeni sestoji gozda so na želimeljskem prelomu (Kopijski gozd), ob avtocesti in na vzpetinah od SV do JV dela občine. V občini se varuje eno izločeno območje varovalnega gozda.

Območja voda

(9)

Za vode v občini je značilna neenakomerna razporeditev količin vode z ozirom na vremenske pogoje ter visoka stopnja okoljske občutljivosti – tveganja pred onesnaženjem. Na vodotokih, melioracijskih jarkih in obvodnem svetu se poleg ukrepov zaščite pred onesnaženjem zagotavlja omejeno čiščenje rastlinja in vzdrževanje obrežij s čemer se ohranja samočistilne sposobnosti voda ter zagotavlja stabilno pretočnost voda.

(10)

Občina leži na stičišču treh vodonosnih sistemov: Ljubljansko barje, Šmarje - Sap, Krim - Rakitna. Vpliv podtalnih voda se na vodovodno omrežje občine in njenega zaledja prenaša preko 21 izvirov in zajetij. Del območja občine se nahaja v II. in III. vodovarstvenem območju, ki varuje vodni vir, pomemben za širšo regijo. Zato je potrebno zagotavljati izvajanje ukrepov določenih na varstvenih območjih pri rabi kmetijski zemljišč, nadzorovanju prometa, ravnanju z odpadki, odvajanju in čiščenju odpadnih voda in načrtovanju ter nadzorovanju posegov v prostor.

Območja mineralnih surovin

(11)

Območje kamnoloma Pleše je potrebno po zaključenem izkoriščanju sanirati v skladu s predpisi. Območja nelegalnih kopov je potrebno zavarovati pred onesnaževanjem z odlaganjem gradbenih in drugih odpadkov ter nelegalnim izkoriščanjem (izkoriščanje mineralnih surovin brez podeljene rudarske pravice). Nelegalne kope, kjer samosanacija z zaraščanjem ni mogoča, je potrebno postopno sanirati brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti

(12)

Območje posebnih krajinskih kakovosti s prepoznavnimi značilnostmi, ki se ohranja in varuje, je kulturna krajina Ljubljanskega barja z vključenim območjem varovane narave v vzhodnem delu Krajinskega parka Ljubljansko barje. To je z vidika prepoznavnosti kulturnega in simbolnega pomena krajine območje nacionalnega pomena. Barje zavzema večji del ravninskega sveta občine, ki se nadaljuje v dolino Želimeljščice. Posebno vrednost znotraj območja krajinskega parka imajo dolina Želimeljščice, Jelšje med Škofljico in Gumniščem, Babna Gorica in Grmez. Območje zaznamuje pogostost poplav, proces opuščanja obdelovanja zaradi naravnih posebnosti tal ter pestrost rastlinskih, živalski vrst in biotopov. Identiteto v prostoru pomembno poudarjajo območja naselja Orle, Pleše, Lanišče in Vrha nad Želimljami, ter gradu Lisičje ter sakralni objekti kulturne dediščine.

Območja kulturne dediščine

(13)

V občini je potrebno z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(14)

V občini je v registru kulturne dediščine vključenih 98 enot kulturne dediščine, ki predstavljajo objekte in območja kulturne krajine, arheološke, naselbinske, sakralne, profane, etnološke, tehnične in memorialne dediščine.

(15)

Na območju Občine Škofljica so evidentirane naslednje enote dediščinske kulturne krajine:

-

EŠD 18462: Želimlje – Kulturna krajina Želimeljska dolina,

-

EŠD 11819: Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje,

-

EŠD 24390: Gumnišče – Kulturna krajina Rogoče.

(16)

Na območju občine so razglašeni naslednji kulturni spomeniki:

-

arheološki teren in župnijska cerkev sv. Marjete na Golem,

-

Cerkev sv. Petra na Vrhu nad Želimljami,

-

grad Lisičje,

-

podružnična cerkev sv. Simona in Jude na Pijavi Gorici in cerkev sv. Urha v Zaklancu,

-

hiša Želimlje 9 v Želimljah.

(17)

Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:

-

krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),

-

ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),

-

tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi),

-

način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,

-

kakovostna stara naselbinska jedra naselij Orle, Lanišče, Pleše in Vrh nad Želimljami in

-

kvalitetne poglede na prostorske dominante.

(18)

Pri načrtovanju posegov v prostor na objektih ali območjih varovane kulturne dediščine je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za njihovo varstvo na podlagi smernic organov pristojnih za področje kulturne dediščine (ZVKD, OE Ljubljana). Vsa zavarovana območja in objekti kulturne dediščine v občini so prikazana v prikazu stanja, ki je priloga k temu aktu.

Ohranjanje narave

(19)

V zahodnem delu občine se nahaja zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje z izvedenim kartiranjem habitatnih tipov. Znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje je zavarovano ožje območje naravni rezervat Strajanov breg.

(20)

Skrajni zahodni del občine in nižinski osrednji del pri Pijavi Gorici z dolino Želimeljščice je vključen v območje Natura 2000. Območje Ljubljanskega barja, ki sega do območja poselitve Lavrice in Škofljice ter južni del občine je ekološko pomembno območje. Območje Jelšje, Babna Gorica, Grmez, Strajanov breg in potok Želimeljščica so naravne vrednote znotraj zavarovanega območja krajinskega parka Ljubljansko barje.

(21)

Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti na podlagi smernic organov pristojnih za področje varovanja narave (ZRSVN, OE Ljubljana). Vsa zavarovana območja in objekti naravnih vrednot v občini so prikazana v prikazu stanja, ki je priloga k temu aktu.

(22)

Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih in posebnih varstvenih območjih je potrebno pridobiti in upoštevati naravovarstvene pogoje in soglasje. Za posege na ekološko pomembnih območjih pa je potrebno upoštevati usmeritve iz tega odloka, ki se nanašajo na varstvo ekološko pomembnih območij.

Vodovarstvena območja

(23)

V občini se nahajajo naslednja vodna zajetja z vodovarstvenimi pasovi: Dole pri Škofljici 2, Orle 1, Orle 2 in črpalne vrtine VP-1/04 Poljane, VD Brezova noga-2 in Brezova noga-3.

Na območje občine segajo še varstveni pasovi treh zajetij občine Grosuplje in varstveni pas zajetja v občini Ig. Vodovarstvena območja v občini so določena s predpisom o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.

Območja za obrambne potrebe

(24)

V občini je za obrambne potrebe kot območje izključne rabe pomembna lokacija Grmez. Območje izključne rabe je namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo stalne aktivnosti zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(25)

Na območju barja velja velika poplavna ogroženost. Poplavni svet sega do zahodnega roba Lavrice in Babne Gorice in se ob vodnem kanalu Izar razširi v smeri proti Škofljici ter nadalje mimo osamelcev (Dednik, Gumniški vrh, Pijavski hrib) proti jugovzhodu in jugu v Želimeljsko dolino. S posegi se ne sme povečevati poplavne ogroženosti naselij in poslabševati hidrološkega režima v okolju.

Območje obrambe

(26)

Območje za potrebe obrambe Grmez, ki se nahaja zunaj naselja, naj ohranja površine z visokoraslim drevjem in na zunanjih robovih in povezanost s sosednjim gozdom.

26. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Na izhodiščih obstoječega veljavnega prostorskega plana se določa namenska raba zemljišč in sicer kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.

(2)

Odpraviti je potrebno konfliktna območja rabe prostora z vidika varstva pred hrupom. Ne sme se dopustiti novih stikov med območji II. in IV. SVPH.

(3)

Območja namenjena bivanju (stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš), območja centralnih dejavnostih s površinami za vzgojno izobraževalne ustanove, zdravstvo v okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter posebna območja s površinami za turizem se načrtujejo tako, da bo zagotovljena II: stopnja varstva pred hrupom. Na teh površinah ne smejo biti dopustni posegi v okolje in dejavnosti, ki bi bili moteči zaradi povzročanja hrupa. V območjih kjer zaradi obstoječih dejavnosti oziroma obstoječe namenske rabe prostora ni mogoče zagotavljati II. stopnje varstva pred hrupom, naj se ne umešča vzgojno izobraževalnih ustanov, bolnišnic, zdravilišč, okrevališč, hotelov, stanovanjskih sosesk oziroma večstanovanjskih objektov ter stanovanj za posebne namene (domovi za ostarele, dijake, študente ter posebne socialne skupine).

27. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

Enote urejanja prostora (EUP)

(1)

Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ostali prostor in se opredeljujejo glede na namensko rabo.

Gradbene enote

(2)

Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). GE z istim režimom se urejajo v iste enote urejanja prostora.

Prostorski izvedbeni pogoji

(3)

PIP se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je posebej pomembno razvojno upoštevanje posebnosti vsakega prostorskega konteksta posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del tega akta in UN. Posebno pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej in ohranitev odprtih možnosti za vse rešitve, ki niso pogojene s katerim od pomembnih faktorjev prostorskega konteksta.

(4)

Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora, to je GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementih, da bo izvedbeni del odloka pregleden, natančen za različne načrtovane posege v prostoru. Zato naj ti pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalen prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto (npr. domačija), te praviloma vključujejo več stavb in več zemljiških parcel na katerih so zgrajeni objekti oziroma so s tem aktom namenjene graditvi objektov.

(5)

Pri stavbah kjer je identiteta prostora manj pomemben element, naj ti prostorski modeli določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd., v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj vključujejo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en, določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.

(6)

Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati, na kar najbolj fleksibilen način, zagotavljajo robne pogoje za:

-

urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z: ostalimi, že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE,

-

urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh …),

-

višino stavb,

-

gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter

-

druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.

(7)

Predpisovanje dopustne izrabe prostora, za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti, je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine, prebivalstvenih gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli skozi druge regulatorje urejanja naselij.

(8)

Parkirni standardi za objekte in dejavnosti v njih naj bodo določeni s potrebnim oziroma dopustnim številom parkirišč tako, da bo v centralnih in drugih naseljih zagotovljeno obvladovanje prometa.

(9)

Pri načrtovanju novih gospodarskih con naj se do stanovanjskih območij predvidi zeleni pas z ustreznimi zasaditvami. Stanovanjski objekti naj bodo oddaljeni od pomembnih prometnih cest, po možnosti pa naj se uredijo zeleni pasovi med cesto in stanovanjsko cono. Ob prometnicah se v varovalnih pasovih cest lahko načrtujejo dejavnosti, ki so potencialno hrupne ter tudi objekti zanje, ki lahko delujejo kot protihrupna zaščita.

(10)

V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.

28. člen

(usmeritve za določitev območij OPPN)

OPPN so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega interesa oziroma prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe prostora ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.

2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta

29. člen

(koncept razvoja centralnih naselij)

(1)

Za osrednje poselitveno območje v občini so izdelani urbanistični načrti in sicer za naselje Škofljica in z njo povezanimi naselji Glinek, Lanišče, Reber pri Škofljici in Zalog pri Škofljici ter za naselja Lavrica, Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami. Urbanistični načrti so temeljni dokumenti prostorskega razvoja za navedena naselja, ki se upoštevajo pri načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.

Škofljica

(2)

Uskladitev tranzitnega prometa in naselbinske strukture skozi območje UN je že dolgoletni problem celotne občine, ki se ne rešuje le na ravni občine, temveč na državni ravni. Predvidena je vzpostavitev nove štiripasovne ceste, osrednje magistralne ceste Ljubljana–Kočevje, ki služi kot napajalna cesta številnim občinam južnega dela Slovenije in je na območju občine Škofljica ob dnevnih konicah preobremenjena. Nova štiripasovna cesta prevzame osrednjo vlogo tranzitne osi in bo kot taka ustrezno prilagojena tudi kolesarskemu in peš prometu. Ostalo prometno omrežje se razvije v omrežje javnega prostora za potrebe današnjega časa.

(3)

Stavbna struktura v območjih s pomembnimi bivalnimi kakovostmi (npr. večje zaključene stanovanjske soseske v severnem delu Škofljice ali novo stanovanjsko sosesko blokov za šolo) se ohranja z namenom ohranitve vzpostavljenih kakovosti v teh sredinah.

(4)

Naselje Škofljica se razvija v urbano strukturo občinskega središča v območju opredeljenega UN. Pri tem se pomembne javne funkcije delijo z naseljem Lavrica. Razvoj poselitvene strukture v UN zagotavlja krepitev te geografsko gospodarske, prostorske in s tem tudi pomenske vloge v JV robu mreže primestnih urbanih središč Ljubljane – na kratko – v somestju Ljubljanske urbane regije. Skladno s svojo vlogo se zagotavlja razvoj pomembnih oskrbnih, družbenih in upravnih funkcij občinskega zaledja. Predvsem pa naj se razvija tudi značaj kakovostnega urbanega bivalnega okolja.

(5)

Skozi razvoj stavbne strukture se ohranja identiteta arhitekturnih tipov in naselbinskih vzorcev na mikroravni. S tem pa se razvija raznolika stavbarska oziroma arhitekturna dediščina ter ponovno razvijejo kakovostna razmerja poselitvenih struktur do krajine oziroma nepozidanega prostora ter javnega prostora znotraj naselij.

(6)

Na Škofljici se zagotovi intermodalni prometni terminal. V kar največji možni meri se zagotovi fizična integracija postajališč železniškega in primestnega avtobusnega JPP. Ponudbo JPP se dopolni s sistemom parkiraj in se pelji (P+R) z zadostnim številom varovanih javnih parkirišč za osebna vozila ter tudi za kolesa. P+R se vključi v medsebojno celovito načrtovano celoto sistema JPP v katerem so medsebojno fizično povezana postajališča železniškega in primestnega JPP z urejenimi varnimi površinami za pešce in kolesarje.

Lavrica

(7)

Za zagotavljanje večje prometne varnosti in boljše prehodnosti je cilj prometne ureditve naselja predvideti obvozno cesto za obe središči, Škofljico kot občinsko središče in Lavrico kot njen dopolnilni razvojni pol. Preučujejo se možnosti za ureditev štiripasovne ceste, ki poteka po trasi obstoječe ceste Ljubljana–Rudnik–Škofljica–Kočevje in je zlasti v dnevnih konicah prekomerno prometno obremenjena. Nova štiripasovna cesta prevzame osrednjo vlogo tranzitne osi in naj bo ustrezno prilagojena tudi kolesarskemu in peš prometu. Ostalo prometno omrežje se razvije v omrežje javnega prostora za potrebe današnjega časa, z zasnovo ulične mreže zlasti z dopolnitvijo pomanjkljivih prečnih povezav.

(8)

Območje urejanja je vključeno v medkrajevni kot tudi primestni potniški promet. Poskusno se vključuje tudi v mestni potniški promet s postajališči Rudnik, Pod hribom, Lavrica pri Malči in Lavrica. V središčnem delu naselja se zgradi novo železniško postajališče z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami, ki se skladno z možnostmi lahko dopolnjujejo sistem P+R na Škofljici.

(9)

V pretežnem delu poselitvenega prostora v območju UN je pomembno, da se skozi prenovo in dopolnilno gradnjo zagotovi vzpostavitev kakovostnega razmerja stavbne strukture do javnega prostora – kot eden od ukrepov razvoja mestotvornosti. Pri tem je tudi skozi stavbno strukturo pomembno razvijati hierarhijo prostora znotraj posameznih prostorskih enot. V tem kontekstu je pomembno razvijati tudi odnos stavbne strukture do odprtega/ naravnega/ zelenega prostora in do posebnih prostorskih kakovosti mesta (starega jedra, razmerij tematska/ posebna struktura in koncept dominant, vizualnih meja ter zelenih cezur v prostoru). Glede na odsotnost kakovostne arhitekturne dediščine so sprejemljive vse vrste sodobnih mestotvornih form – pri tem so, poleg mestotvornosti, pomembna le še velikostno merilo, ki bo umerjeno v razmerju do obstoječe stavne strukture, merilu do naravnega prostora in relativno visoka gostota pozidave/ rabe prostora v središčnih prostorih. Izjema so relativno zaključene soseske oziroma sklopi nekdanjih vasi, kjer sta merilo (v tlorisu in višini) in matrica forme (strehe ipd.) že definirani z obstoječo pozidavo. Parkirni normativi naj se postavijo z minimalnim in maksimalnim merilom s ciljem zagotavljanja ustreznega bivalnega standarda in hkrati omejevanja motornega prometa. Zagotovi naj se fizično sklenjena povezanost postajališč JPP s površinami za pešce in kolesarje.

(10)

Obstoječe plinovodno omrežje se dograjuje in omogoča uporabo v čim širšem poselitvenem območju. Raba električne energije in kurilnega olja se prednostno nadomešča z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami v nepokrita območja, predvsem na Lavrici na območju Srednje vasi, Dolenjske ceste med Lavrico in Škofljico. V primeru večjih površin novih stavbnih zemljišč se plinifikacija predvidi tudi na območju Babne Gorice in Sel. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne energije. Pri prenovi posameznih delov naselij se zagotovi sočasno gradnjo manjkajoče infrastrukture. Hkrati se zagotavlja celovita ureditev grajenega javnega dobra javnih tlakovanih in zelenih površin. Omrežje kolesarskih in peščevih površin se razvije tako ob glavni prometnici kot tudi v notranji ulični mreži. Območje se opremlja s telekomunikacijskim ter električnim omrežjem v kabelski izvedbi ter se z njimi vsa prostozračna omrežja postopno nadomesti.

(11)

V prostorskem smislu se Lavrica razvije v urbano – mestno strukturo, v kateri dejavnosti, pomembne tudi na ravni občine kot celote, dopolnjujejo tiste, ki se razvijajo v občinskem središču Škofljice. Osrednje območje Lavrice se namenja razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, območje med cesto in železnico na severnem delu naselja se prednostno namenja razvoju centralnih dejavnosti. Površina med Lavrico in Selami se nameni pastoralnemu centru, kjer se del nameni tudi zelenim površinam za potrebe pokopališča. Ostale površine stavbnih zemljišč se namenijo bivanju v urbanem okolju, na območju Sel pa tudi v ruralnem okolju. Južni del Lavrice, ter širša okolica Sel se dolgoročno nameni bivanju, območje med Lavrico in Selami pa se dolgoročno nameni zelenim urbanim površinam – parku. Na severnem delu naselja se razvojni prostor nameni obrtnim dejavnostim.

Pijava Gorica

(12)

Prometna mreža ureditvenega območja temelji na dveh prometnih oseh in njunem vozlišču. Osrednja prometna os je magistralna cesta Ljubljana Kočevje, na katero se v naselju priključi cesta Pijava Gorica – Turjak. Cestni odseki v slabšem gradbeno tehničnem stanju se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture. Območje urejanja se vključuje v medkrajevni javni potniški promet z osrednjim avtobusnim postajališčem ob magistralni cesti. Skozi naselje se ob glavni cesti načrtuje gradnjo kolesarske steze in pločnika. Kolesarska steza se načrtuje kot del regionalne kolesarske povezave ob glavni cesti.

(13)

Urbanistični načrt obravnava razvojni prostor naselbinskega telesa kot lokalnega občinskega središča. V prostorskem smislu se razvije v urbano – mestno strukturo s središčnim delom v območju nekdanje vasi in prometnega vozlišča v novejšem delu ter obsežne stanovanjske soseske. V funkcionalnem smislu dejavnosti terciarnega sektorja pokrivajo predvsem potrebe prebivalcev Pijave Gorice in vplivnega območja. V skladu z ugotovitvami v strokovnih podlagah in izkazanimi razvojnimi potrebami je mogoče razvoj poselitve v UN strniti v naslednje razvojno prostorske premise.

(14)

Celotno območje je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem ter električnim omrežjem, prostozračna omrežja pa se v celoti nadomestijo z omrežjem v kabelski izvedbi. Območje se dolgoročno opremlja s plinovodnim omrežjem. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne energije. V primeru večjih površin novih stavbnih zemljišč se plinifikacija predvidi tudi na območju Pijave Gorice.

(15)

Osrednje območje naselja vzdolž primarne in sekundarne osi se nameni razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti z možnostjo mešanja stanovanjske funkcije. Kvartarne dejavnosti se razvijajo predvsem v obstoječem jedru naselja, ter na območju predvidene ureditve novega središča. Na severovzhodnem delu se večji del površin nameni zelenim površinam. Celotno ostalo območje se namenja stanovanjski gradnji v urbanem okolju.

Gradišče s Smrjenami

(16)

Obstoječa prometna mreža ureditvenega območja je vzpostavljena brez jasnega koncepta, vse ceste nimajo ustreznih tehničnih elementov glede na obstoječe, še posebej pa na novo vlogo v prostoru. Osrednja prometna os, na katero se območje sicer navezuje je magistralna cesta Ljubljana Kočevje. Predviden je nov koncept prometne mreže, in sicer s krožno povezavo znotraj območja UN, ki povezuje vse posamezne poselitvene enote. Za načrtovanje razvoja nove in sanacijo obstoječe cestne mreže je potrebno izdelati posebne strokovne podlage – prometno študijo, ki naj bo podlaga za načrtovanje razvoja naselij ob spremembah in dopolnitvah OPN. Cestni odseki v slabšem gradbeno tehničnem stanju naj se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder naj se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev naj se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture.

(17)

Linije javnega primestnega potniškega prometa se od Škofljice podaljšajo do Smrjen in Gradišča tako, da se te približajo uporabnikom in zagotovijo dostopnost čim večjemu številu prebivalstva. Po ureditvi povezovalnih cest s katerimi bo omogočena uvedba krožnih linij s čemer se bo dostopnost do storitev in oskrbe v občinskem središču ter Ljubljani še dodatno izboljšala.

(18)

Urbanistični načrt obravnava razvojni prostor območja Gradišče - Smrjene kot lokalno središče. V prostorskem smislu naj se razvije v urbano strukturo z dvema sistemoma urbanih središč – primarni sistem na območju Gradišča z Gabrovcem in Lazi ter sekundarni sistem na območju Kopank. V funkcionalnem smislu naj dejavnosti terciarnega sektorja pokrivajo predvsem potrebe prebivalcev Gradišča in Smrjen ter njunega vplivnega območja.

(19)

Koncept zelenega sistema v UN Gradišče-Smrjene temelji predvsem na razmerju med naravnimi elementi in grajeno strukturo ter ohranjanju kakovostnih kmetijskih in gozdnih površin. Zaradi močnih poselitvenih pritiskov na ta območja je pomembno, da se zelene cezure in krajinsko pomembne zelene površine ohranijo zelene. Dolgoročno se sicer vse obstoječe zelene površine (tako gozdne kot kmetijske) med posameznimi soseskami predvidijo kot urbane zelene površine s posameznimi parkovnimi elementi. Zaradi relativno visoke gostote prebivalstva v teh naseljih je zagotavljanje zelenih površin nujno.

(20)

Celotno območje je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem ter električnim omrežjem, prostozračna omrežja pa naj se v celoti nadomestijo z omrežjem v kabelski izvedbi. V Smrjenah se preveri možnosti izvedbe načrtovanega sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja naj se na območju urbanističnega načrta izboljšajo bivalne razmere, ter se obvarujejo naravne vrednote, viri pitne vode ter ostale kvalitete prostora. Prioritetno naj se kanalizacijsko omrežje gradi na območju tretjega varstvenega pasu pitne vode in nato na ostalem območju. Izgradi naj se čistilna naprava na katero se bo navezovala kanalizacija. Na JZ delu naselja Smrjene je predvideno odvajanje komunalnih odpadnih vod na predvideno čistilno napravo Smrjene. Načrtovana je še začasna ČN Gradišče. Vodovodno omrežje, ki pokriva celotno območje je poddimenzinrano in dotrajano, zato naj se postopoma zamenjuje z novim omrežjem, prioritetno na gosteje poseljenih območjih. Na območju je urejeno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, uredi pa naj se ločeno zbiranje odpadkov z ekološkimi otoki in možnostjo ureditve zbirnega centra za ravnanje z odpadki.

(21)

V novo opredeljenih središčih v Gradišču, Kopankah, Gabrovcu in Lazih se območje nameni razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti z možnostjo mešanja stanovanjske funkcije. V teh središčih je opredeljena namenska raba območja centralnih dejavnosti, ki jih dopolnjujejo druge zelene površine. V območju centralnih dejavnosti je izjemoma dovoljeno samo bivanje, vendar mora oblikovanje objektov omogočati eventuelno kasnejše javne vsebine. Kvartarne dejavnosti naj se razvijajo predvsem v primarnem središču Gradišče. Ostala stavbna zemljišča, ki so namenjena stanovanjski pozidavi imajo opredeljeno namensko rabo območja stanovanj. Dolgoročno se območje centralnih dejavnosti in s tem povečanje središča opredeli v Gradišču (območje med Gradiščem in enoto Lazi), vzhodno od središča v enoti Kopanke (z bolj športno-rekreativno obarvanimi vsebinami) in severno ter južno od središča Lazi. Večje območje zelenih površin na dolgoročni ravni se opredeli na južnem pobočju Brzka, ki predstavlja zeleno bariero med Gradiščem in Gabrovcem. V manjšem obsegu se zelene površine predvidijo še v sklopu središča Kopanke (na vzhodu in zahodu) ter južno od središča Gradišče. V minimalnem obsegu se dolgoročno predvidijo tudi območja namenjena stanovanjski gradnji.

3.0.0.0 Izvedbeni del OPN

3.1.0.0 Splošne določbe

3.1.1.0 Pravni obseg akta

30. člen

(pravni obseg glede na vrsto posegov)

(1)

OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO-1 ter drugih zakonski in podzakonskih predpisih v RS v zvezi s posegi v prostor: na novogradnje, dozidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča.

(2)

Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje na dan veljavnosti odloka ni v skladu z merili legalnosti, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega dokumenta. Ob tem pa so v teh primerih dopustna naslednja odstopanja:

-

v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini stavbe oziroma etaže ali kolenčnega zidu,

-

arhitekturnih elementih, oblikovanju in naklonu strehe, oblikovanju elementov fasade,

-

predpisanih faktorjih izkoriščenosti GE,

-

obveznosti zagotavljanja dejavnosti pri GE tipa tm,

-

odmikih med stavbami,

-

morfologiji ter velikosti gradbene parcele.

V primerih teh odstopanj se v postopkih pridobitev gradbenih dovoljenj posebej utemelji, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v EUP (funkcionalno prostorskih ipd.). Pri teh odstopanjih je potrebno tudi dokazati, da odstopanja od določil OPN nanašajo na posege izvedene pred datumom uveljavitve tega OPN.

(3)

Odstopanja od PIP določenih s tem odlokom, ki pa so zgrajena po izdanem gradbenem dovoljenju so dopustna tudi pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo – pri čemer se uporabna površina ne poveča za več kot 30 % ali se jim spreminja namembnost ter kadar bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev.

(4)

V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega Odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnost gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju.

(5)

Poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku se upoštevajo določila oziroma izrazi:

-

določeni v hierarhiji določil v 31. členu,

-

v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku,

-

v obrazložitvi akta,

-

termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavina tega akta.

(6)

Kadar je v aktu uporabljen izraz »praviloma« le ta pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar pa v primeru da to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno se lahko izvede tudi v skladu z ugotovljenimi razlogi. Takšno odstopanje od določil tega odloka pa je potrebno posebej obrazložiti in utemeljiti v vodilni mapi oziroma v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

(7)

Kadar je v aktu uporabljen izraz »se lahko ureja«, izraz urejanje pomeni gradnjo oziroma drug poseg v prostor po predpisih o graditvi objektov.

(8)

Predpisi, navedeni v tem odloku, se uporabljajo z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo po njegovem sprejemu, vključno z razveljavitvami oziroma nadomestitvami.

31. člen

(skladnost posega z OPN)

(1)

Poseg v prostor je skladen s tem aktom, če izpolnjuje naslednje predpisane elemente:

-

s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip) in z določili v EUP zunaj območja stavnih zemljišč (KGV- 3.3.0.0) oziroma določili za posege na območju stavbnih zemljišč;

-

s splošnimi določili tega Odloka;

-

s splošnimi in podrobnimi določili, ki veljajo za posamezen tip EUP;

-

z merili in pogoji varovanj (prikazano v prikazu stanja (_3223_varst_gji) ter

-

s posebnostmi glede na poseg v javni prostor oziroma v grajeno javno dobro in v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo ter

-

posebnimi merili in pogoji urejanja EUP.

(2)

Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0).

(3)

Poseg v prostor zunaj območij stavbnih zemljišč naj bo skladen z merili in pogoji, določenimi za EUP KGV (3.3.0.0) in posebnimi merili urejanja EUP, če so opredeljena v specifikaciji GE/EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0).

(4)

Poseg v GE na območju stavbnih zemljišč pa naj bo skladen s:

-

splošnimi merili in pogoji urejanja GE v EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0);

-

podrobnimi merili urejanja tipa GE (3.4.0.0), ki je opredeljen za EUP, v katero GE sodi; EUP so grafično določeni na karti _223_eup_pnrp_pip oziroma na karti _224_eup_gji;

-

s splošnimi merili stavbe (3.4.4.1.0) in

-

podrobnimi merili tipa (tipov) stavbe (3.4.4.3), ki so predpisani za določen EUP ter

-

posebnimi merili urejanja GE/EUP, če so opredeljena v specifikaciji EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0).

Hierarhija določil

(5)

Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljeni v četrtem stolpcu specifikacije EUP (88. člen), so pravno nadrejena ostalim določilom za posamezno EUP.

(6)

Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah veljajo merila, opredeljena za te stavbe (53. člen).

3.1.2.0 Namenska raba

32. člen

(namenska raba)

(1)

V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah namenska raba prostora prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.

(2)

Preglednica namenske rabe:

I. Območja stavbnih zemljišč
Osnovna namenska raba prostora		Podrobnejša namenska raba prostora
Oznaka	Opis	Oznaka	Opis
S	območja stanovanj	SS	stanovanjske površine
		SK	površine podeželskega naselja
C	območja centralnih dejavnosti	CU	osrednja območja centralnih dejavnosti
		CD	druga območja centralnih dejavnosti
I	območja proizvodnih dejavnosti	IG	gospodarske cone
		IK	površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B	posebna območja	BT	površine za turizem
Z	območja zelenih površin	ZS	površine za oddih, rekreacijo in šport
		ZD	druge urejene zelene površine
		ZK	pokopališča
P	območja prometnih površin	PC	površine cest
		PŽ	površine železnic
		PO	druge prometne površine
E	območja energetske infrastrukture
O	območja okoljske infrastrukture
A	površine razpršene poselitve
	razpršena gradnja – zemljišče pod stavbo (informacija o dejanskem stanju)
II. Območja kmetijskih zemljišč
K1	najboljša kmetijska zemljišča
K2	druga kmetijska zemljišča
III. Območja gozdnih zemljišč
G	gozdna zemljišča
IV. Območja voda
V	površinske vode	VC	celinske vode
V. Območja drugih zemljišč
L	območja mineralnih surovin	LN	površine nadzemnega pridobivalnega prostora
f	območja za potrebe obrambe zunaj naselja

3.1.3.0 Način urejanja

3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora

33. člen

(splošne določbe o načinu urejanja EUP)

(1)

OPN določa urejanje po opredeljenih EUP z opredelitvijo namenske rabe, določili PIP in OPPN. Na območju EUP, za katera je sprejet PIA. Veljavni DPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti so le povzeti. Poleg tega veljajo tudi režimi varovanj iz priloge – prikaza stanja prostora.

(2)

Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP, brez ostanka. Prostorski izvedbeni pogoji, opredeljeni za EUP, skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN, kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov v celotnem prostoru občine. Tako predpisujejo tudi merila in pogoje razmerij med in za EUP glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, varstva narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine ter načina umeščanja stavb glede lege, velikosti, oblikovanja na tak način in tako natančno, da je v tem delu akt neposredna podlaga za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.

(3)

Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni za območja stavbnih zemljišč (torej za poselitev) in posebej za preostali prostor občine – torej zunaj območja stavbnih zemljišč, ki je opredeljen v EUP KGV.

34. člen

(PIP v EUP stavbnih zemljišč)

(1)

Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.2.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE (splošna merila GE) oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip (podrobna merila GE). GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom.

(2)

Za ta namen so v odloku določeni tudi:

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)