5. člen
(merila za določitev višine dovolnine)
(1)
Osnovno merilo za določitev višine dovolnine je v vodnem dovoljenju določen obseg vodne pravice, ki je v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst posebne rabe vode, izražen kot največja dovoljena letna prostornina, površina ali energetski potencial.
(2)
Kadar je v vodnem dovoljenju obseg vodne pravice izražen kot največja dovoljena vodna površina, se šteje, da sta dejanska raba vode in dovoljena raba vode enaki.
(3)
Če se vodna pravica zaradi objektivnih razlogov ne more ali ne sme izvajati celo leto, se plačilo za vodno pravico zmanjša sorazmerno času, ko se vodna pravica ni mogla ali ni smela izvajati.
(4)
Če imetnik vodne pravice še ni začel rabiti vode, se od dokončnosti vodnega dovoljenja do začetka rabe vode, vendar ne dlje kot dve leti od dokončnosti vodnega dovoljenja, plačuje dovolnina v vrednosti 20 % predvidenega zneska dovolnine.
(5)
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primerih rabe vode iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe.