V Prilogi 1 se v preglednici 1 vrstica z naslovom »Pujski do 20 kg*« spremeni tako, da se glasi:
»
+--------------------------+-------------+ |Sesni pujski(1) | 0,0 | +--------------------------+-------------+
«.
Za vrstico z novim naslovom »Sesni pujski« se doda nova vrstica, ki se glasi:
»
+--------------------------+-------------+ |Tekači do 30 kg(2) | 3,2 | +--------------------------+-------------+
«.
Vrstica z naslovom »Prašiči pitanci in plemenski prašiči od 20 do 110 kg**« se spremeni tako, da se glasi:
»
+--------------------------+-------------+ |Prašiči pitanci in | 11,2 | |plemenski prašiči od 30 do| | |110 kg(3) | | +--------------------------+-------------+
«.
Vrstica z naslovom »Prašiči pitanci od 20 do 150 kg**« se spremeni tako, da se glasi:
»
+--------------------------+-------------+ |Prašiči pitanci od 30 do | 14,4 | |150 kg(3) | | +--------------------------+-------------+
«.
Vrstica z naslovom »Kokoši nesnice« se spremeni tako, da se glasi:
»
+--------------------------+-------------+ |Kokoši nesnice(4) | 0,420 | +--------------------------+-------------+
«.
Vrstica z naslovom »Druge kokoši (težke, petelini, …)« se spremeni tako, da se glasi:
»
+--------------------------+-------------+ |Druge kokoši (težke, | 0,340 | |petelini …)(5) | | +--------------------------+-------------+
«.
Opombi pod preglednico 1 z oznako »*« in »**« se nadomestita z novimi opombami, ki se glasijo:
»(1)
Živinska gnojila, ki jih proizvedejo jagnjeta, kozlički in sesni pujski (sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve), so vračunana v faktorje za ovce, koze in plemenske svinje. Zato se te kategorije pri računanju dušika v živinskih gnojilih ne upoštevajo.
(2)
Tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg.
(3)
Ustrezni faktor se izbere na podlagi načina reje. Pri pitanju do 110 kg se odloči za manjše faktorje, pri pitanju do večje mase v široki kmečki reji pa za večje faktorje.
(4)
V to kategorijo spadajo kokoši nesnice za proizvodnjo konzumnih jajc in matične kokoši za proizvodnjo valilnih jajc za nesnice.
(5)
V to kategorijo spadajo matične kokoši za proizvodnjo valilnih jajc za brojlerje in kokoši iz kmečke reje.«.
V preglednici 3 se vrstica z naslovom »Pujski do 20 kg« spremeni tako, da se glasi:
»
+---------------------+------+------+------+ |Sesni pujski** | 0 | 0 | 0 | +---------------------+------+------+------+
«.
Za vrstico z novim naslovom »Sesni pujski« se doda nova vrstica, ki se glasi:
»
+-------------------+------+-------+-------+ |Tekači do 30 kg | 0,30 | 0,13 | 0,05 | +-------------------+------+-------+-------+
«.
Vrstica z naslovom »Prašiči pitanci in plemenski prašiči od 20 do 110 kg***« se spremeni tako, da se glasi:
»
+-------------------+-------+------+-------+ |Prašiči pitanci in | 0,69 | 0,47 | 0,23 | |plemenski prašiči | | | | |od 30 do 110 kg*** | | | | +-------------------+-------+------+-------+
«.
Vrstica z naslovom »Prašiči pitanci od 20 do 150 kg***« se spremeni tako, da se glasi:
»
+-------------------+------+-------+-------+ |Prašiči pitanci od | 0,89 | 0,61 | 0,29 | |30 do | | | | |150 kg*** | | | | +-------------------+------+-------+-------+
«.
Opomba pod preglednico 3 z oznako »**« se spremeni tako, da se glasi:
»**Živinska gnojila, ki jih proizvedejo jagnjeta, kozlički in sesni pujski, so vračunana v faktorje za ovce, koze in svinje. Zato se te kategorije pri računanju potreb po skladiščih za živinska gnojila ne računajo.«.
Preglednica 4 se spremeni tako, da se glasi:
»Preglednica 4: Mejne vrednosti vnosa dušika v tla (v kg N/ha)(na 1,2)
+----------------------------+--------------+-----------------+ |Kmetijska rastlina | Pridelek t/ha| Mejna vrednost | | | | kg N/ha | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Trajno travinje | 6 | 160 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Pšenica | 5 | 150 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Ječmen | 4 | 120 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Tritikala | 4 | 120 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Oves | 3 | 110 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Silažna koruza | 41 | 240 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Koruza za zrnje | 7 | 240 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Trave in travne mešanice | 9 | 240 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Travno-deteljne in | 9 | 170 | |deteljno-travne mešanice | | | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Detelje in lucerna | 9 | 40 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Krompir | 22 | 160 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Oljna ogrščica | 3 | 180 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Vinska trta | 7 | 110 | +----------------------------+--------------+-----------------+ |Hmelj | 2 | 220 | +----------------------------+--------------+-----------------+
(1)
Mejne vrednosti vnosa dušika v tla ali na tla predstavljajo količino dušika, ki ga za posamezne rastline z upoštevanjem pričakovanih pridelkov lahko vnesemo v tla v obliki mineralnih in organskih gnojil ter pri namakanju rastlin v času od priprave tal za setev do spravila pridelka, pri trajnih nasadih in travnikih pa v obdobju enega koledarskega leta. Če se pričakuje manjši pridelek od navedenega iz preglednice 4 Priloge 1 te uredbe, je treba odmerke dušika zmanjšati skladno s potrebami rastlin po dušiku. Če se pričakuje večji pridelek od navedenega iz preglednice 4 Priloge 1 te uredbe, se odmerki dušika lahko povečajo skladno s potrebami rastlin po dušiku, pri čemer mora imeti kmetijsko gospodarstvo obvezno izdelan gnojilni načrt. Gnojilni načrt za gnojenje z dušikom mora vsebovati izračun potreb po gnojenju z dušikom glede na večji pričakovani pridelek in načrt gnojenja, ki mora vsebovati čas, količino ter vrsto gnojila, ki vsebuje dušik.
(2)
Pri količini dušika, ki ga vnesemo v tla v času, določenem v 17. točki 2. člena te uredbe, je treba izhajati iz izkoristka rastlinam dostopnega dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili, ki ga upoštevamo na naslednji način, če gre za vnos dušika v tla ali na tla:
a)
s hlevskim gnojem na njivah znaša izkoristek dušika:
-
v letu uporabe: 35 %,
-
drugo leto: 25 % in
-
tretje leto: 10 %;
b)
s hlevskim gnojem na travnikih znaša izkoristek dušika:
-
v letu uporabe: 25 %,
-
drugo leto: 15 % in
-
tretje leto: 10 %;
c)
z gnojevko znaša izkoristek dušika v letu porabe 75 % in
č)
z gnojnico znaša izkoristek dušika v letu porabe 85 %.«.