Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP)

OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 64-977/1989, stran 1585 DATUM OBJAVE: 20.10.1989

SFRJ 64-977/1989

977. Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP)
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
Razglaša se zakon o vrednostnih papirjih, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 19. oktobra 1989.
P št. 1067
Beograd, 19. oktobra 1989.
Predsednik Predsedstva SFRJ:
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
dr. Slobodan Gligorijević l.r.
Z A K O N
O VREDNOSTNIH PAPIRJIH

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pogoje, način izdajanja in prenos delnic, obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov in komercialnih zapisov (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji).

2. člen

Vrednostne papirje lahko izdajajo podjetje, banka in druga finančna organizacija, zavarovalna organizacija, družbenopolitična skupnost in druga pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).

3. člen

Vrednostni papir se glasi na dinar.
Vrednostni papir se lahko glasi tudi na tujo valuto.

4. člen

Da bi se ocenilo, ali so izpolnjeni pogoji iz sklepa iz 20. člena oziroma iz zakona ali sklepa iz 29. člena tega zakona za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, se ustanovi posebna komisija za izdajanje dovoljenj o izdaji vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Zvezni izvršni svet imenuje predsednika in člane komisije za štiri leta.
Zvezni izvršni svet predpiše sestavo, način in delovno področje komisije iz prvega odstavka tega člena.

5. člen

Izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev iz 2. člena tega zakona mora predložiti komisiji iz prvega odstavka 4. člena tega zakona zahtevo z mnenjem službe družbenega knjigovodstva o njegovi boniteti in sklepom o izdaji delnic oziroma zakonom ali sklepom o izdajanju obveznic zaradi ocene, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo vrednostnih papirjev.
Zahteve za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni treba vložiti izdajateljem delnic pri ustanavljanju delniške družbe in družbenopolitičnim skupnostim kot izdajateljem dolgoročnih vrednostnih papirjev.

6. člen

Komisija iz prvega odstavka 4. člena tega zakona da v 30 dneh po vložitvi zahteve dovoljenje o izpolnjevanju pogojev za izdajo vrednostnih papirjev.

7. člen

Zvezni upravni organ za finance vodi register izdanih dovoljenj za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih.
V register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih se vpišejo naslednji podatki:

-

vrsta dolgoročnega vrednostnega papirja;

-

ime in sedež izdajatelja vrednostnega papirja;

-

celotni znesek in število vrednostnih papirjev;

-

serijska in kontrolna številka izdanih vrednostnih papirjev.
Izdajatelj iz 5. člena tega zakona mora po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev poslati zveznemu organu iz prvega odstavka tega člena zaradi vpisa v register podatke iz drugega odstavka tega člena.

8. člen

Vrednostni papir po tem zakonu je pisna listina, ki se glasi na ime ali na prinosnika.

9. člen

Izdajatelj vrednostnega papirja mora izpolnjevati vse obveznosti iz vrednostnega papirja v roku in na način, ki sta določena z zakonom ali s sklepom o njegovi izdaji.
Pravice in obveznosti iz vrednostnega papirja nastanejo, ko izroči izdajatelj vrednostni papir kupcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku.

10. člen

Vrednostni papir, ki se glasi na ime, se prenese s polnim indosamentom, če na njem ni izrecno navedeno, da se ne sme prenašati.
Vrednostni papir, ki se glasi na prinosnika, se prenese z izročitvijo.

11. člen

Vrednostni papir se lahko uporablja za poravnavo obveznosti do upnikov pod pogoji in na način, o katerih se imetnik vrednostnega papirja dogovori z upniki.
Vrednostni papir se lahko uporablja tudi za zavarovanje plačil z njegovo zastavo.

12. člen

Pravice iz pogrešanega vrednostnega papirja se lahko uveljavijo le, če se je glasil na ime.
Pravice iz prvega odstavka tega člena se uveljavljajo v nepravdnem postopku.

II. DELNICA

13. člen

Delnica je listina o lastnini sredstev, vloženih v podjetje, banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalno organizacijo in drugo pravno osebo, ki lahko pridobiva dobiček.
Imetnik delnice pridobi pravico do udeležbe pri dobičku, v odvisnosti od vrste delnice pa ima lahko tudi pravico do udeležbe pri upravljanju.

14. člen

Delnica se lahko glasi na dinarje ali na tujo valuto, vendar se v Jugoslaviji na trgu kupuje in prodaja za dinarje.

15. člen

Delnica se vplača v denarju, lahko pa tudi v stvareh in pravicah, izraženih v denarnem znesku, v skladu s sklepom iz 20. člena tega zakona.