Za 23.a členom se dodajo novi členi 23.b, 23.c in 23.d, ki se glasijo:
(1)
Banka mora razkriti informacije o sistemu prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela (v nadaljevanju: zaposleni). Banka mora te informacije razkriti na način, ki je ustrezen glede na njeno velikost in notranjo organiziranost ter značilnosti, obseg in zapletenost poslov, ki jih opravlja ter ob upoštevanju predpisov, ki določajo obveznost banke v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov.
(2)
Banka mora razkriti naslednje informacije v zvezi s sistemom prejemkov iz prvega odstavka tega člena:
(a)
opis procesa odločanja, na podlagi katerega je banka določila politike prejemkov. Banka mora pri tem razkriti tudi informacije o:
(i)
sestavi in pooblastilih komisije za prejemke iz 75. člena ZBan-1,
(ii)
zunanjem svetovalcu, katerega storitve je banka uporabila pri določitvi politike prejemkov,
(iii)
vlogi drugih oseb, ki so sodelovale pri določitvi politike prejemkov.
Banka v okviru teh informacij razkrije tudi vrste neposrednih prevzemnikov tveganj, za katere velja politika prejemkov, ter merila, ki se uporabljajo za opredelitev te kategorije zaposlenih.
(b)
obrazložitev vpliva uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov banke (v nadaljevanju: uspešnost) na prejemke zaposlenega.
Banka v okviru teh informacij razkrije tudi finančna in nefinančna merila ocenjevanja uspešnosti zaposlenih iz prvega odstavka poglavja 2.3. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji, vključno z glavnimi kazalniki uspešnosti, uporabljenimi pri določanju variabilnega dela prejemka.
(c)
najpomembnejše vsebinske značilnosti politike prejemkov (npr. cilji, zagotavljanje neodvisnosti politike prejemkov v kontrolnih funkcijah), vključno z merili za:
(i)
prilagoditve variabilnega dela prejemka tveganjem, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(ii)
izplačilo variabilnega dela prejemka ter opredelitev in izvajanje politike obdobja odložitve variabilnega dela prejemka.
Banka v okviru točke (i) razkrije, kako za namen izračuna variabilnih delov prejemka ali mase variabilnih prejemkov iz tretjega odstavka poglavja 2.3. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji upošteva tveganja za naprej in za nazaj ter kako pri tem upošteva stroške kapitala in potrebne likvidnosti. Pri tem banka razkrije tudi:
(i)
katera tveganja upošteva pri izvajanju politike prejemkov,
(ii)
načine, s katerimi banka prilagaja variabilni del prejemkov ob upoštevanju večletnega časovnega okvira ocenjevanja uspešnosti.
Banka v okviru točke (ii) razkrije metodologijo določanja odstotka variabilnega dela prejemka iz drugega odstavka poglavja 2.4. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji, ki se izplača v obdobju odložitve. Pri tem banka razkrije tudi, kakšna je dolžina tega obdobja, kako se v tem obdobju izplačuje variabilni del prejemka ter merila, na podlagi katerih banka pri različnih kategorijah zaposlenih porazdeljuje variabilni del prejemka na del, izplačan po koncu obračunskega obdobja in na del, izplačan v obdobju odložitve.
(d)
merila uspešnosti, na podlagi katerih je zaposleni upravičen do delnic, opcij ali drugih oblik variabilnega dela prejemka ter glavna pravila in podlago za odločanje o uporabi možnih vrst variabilnih prejemkov in drugih nedenarnih ugodnosti (bonitet) za zaposlene.
Banka v okviru teh informacij razkrije metodologijo določanja odstotka variabilnega prejemka iz tretjega odstavka poglavja 2.4. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji, ki sestoji iz finančnih instrumentov. Pri tem banka razkrije tudi:
(i)
značilnosti finančnih instrumentov,
(ii)
način določanja odloženega in neodloženega dela variabilnega dela prejemkov po kategorijah zaposlenih.
(e)
informacijo o skupnem znesku izplačanih prejemkov v zadnjem poslovnem letu, razčlenjeno po poslovnih področjih.
(f)
informacijo o skupnem znesku izplačanih prejemkov za zadnje poslovno leto, razčlenjeno po kategorijah zaposlenih, z navedbo:
(i)
zneska izplačanih prejemkov (ločeno na fiksni in variabilni del) in števila prejemnikov,
(ii)
zneskov in vrst izplačanih variabilnih delov prejemkov (ločeno na denarna sredstva, delnice, z delnicami povezane instrumente in druge vrste finančnih instrumentov),
(iii)
zneska odloženih variabilnih delov prejemkov v zadnjem poslovnem letu (ločeno na že izplačan in še neizplačan del ter znesek zmanjšanja zaradi prilagoditve prejemkov tveganjem),
(iv)
zneska izplačil iz naslova pogodbeno vnaprej dogovorjenih variabilnih delov prejemkov ter izplačil iz naslova odpravnin, vključno s številom prejemnikov teh izplačil,
(v)
zneska novih dogovorjenih odpravnin, števila upravičencev in največji tak posamični prejemek.
(3)
Banka, ki je pomembna za bančni sistem v smislu 75. člena ZBan-1, mora ločeno razkriti kvantitativne informacije o prejemkih iz točke (f) drugega odstavka tega člena tudi za posamezne člane uprave banke.
(1)
Banka mora razkriti informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih, ki obstajajo med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali njegovim ožjim družinskim članom in banko ali njeno podrejeno družbo. Posredni poslovni stik obstaja, če je član uprave oziroma nadzornega sveta ali ožji družinski član poslovni partner, imetnik kvalificiranega deleža, direktor ali vodilni delavec družbe oziroma organizacije, ki ima z banko pomemben poslovni stik.
(2)
Pomemben poslovni stik iz prvega odstavka tega člena je vsako pogodbeno ali drugo poslovno razmerje, ki izpolnjuje katero od naslednjih meril:
(a)
med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali ožjim družinskim članom in banko oziroma njeno podrejeno družbo je sklenjena pogodba o dobavi blaga ali izvedbi storitev, vključno s finančnimi in svetovalnimi storitvami,
(b)
član uprave oziroma nadzornega sveta ali ožji družinski član je kot stranka banke ali njene podrejene družbe pri uporabi bančnih ali drugih storitev deležen obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso banke ali njene podrejene družbe (npr. ugodnejša obrestna mera pri depozitih ali kreditih, nezaračunavanje stroškov brez utemeljene podlage …),
(c)
član uprave oziroma nadzornega sveta ali ožji družinski član posluje z oziroma je član organizacije, ki od banke prejema prispevke v obliki donatorskih, sponzorskih ali drugih podpornih sredstev, če ti prispevki skupaj presegajo znesek 1.000 eurov na letni ravni.
(3)
Banka mora razkriti naslednje informacije v zvezi s pomembnim poslovnim stikom iz točke (a) drugega odstavka tega člena:
(a)
število pogodb, ki so sklenjene s posamezno osebo,
(b)
ime osebe iz točke (a) tega odstavka ter njegovo funkcijo oziroma navedbo, ali gre za ožjega družinskega člana člana uprave oziroma nadzornega sveta,
(c)
datum sklenitve posamezne pogodbe, vključno z morebitnimi naknadnimi spremembami,
(d)
predmet posamezne pogodbe,
(e)
vrednost posamezne pogodbe in skupna vrednost vseh pogodb,
(4)
V primeru pogodbe o izvedbi finančnih storitev mora banka poleg informacij iz tretjega odstavka tega člena dodatno razkriti še:
(a)
trajanje posamezne pogodbe,
(b)
način in vrsto zavarovanja v posamezni pogodbi,
(d)
obrestno mero, ki je navedena v pogodbi oziroma druge stroške.
(5)
Banka mora v zvezi s pomembnim poslovnim stikom iz točke (b) drugega odstavka tega člena poleg informacij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena razkriti še razlike med elementi posla glede na običajno poslovno politiko.
(6)
Banka mora v zvezi s pomembnim poslovnim stikom iz točke (c) drugega odstavka tega člena poleg informacij iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena razkriti še informacije o vrsti in višini sredstev, ki jih je banka ali njena podrejena družba v preteklem poslovnem letu nakazala posamezni organizaciji ter ime te organizacije.
(1)
Banka mora razkriti informacije o upoštevanju predpisov, drugih pravil in internih aktov, ki urejajo nasprotja interesov članov vodenja in nadzora podrejenih finančnih družb s sedežem izven Republike Slovenije.
(2)
Banka mora razkriti naslednje informacije v zvezi z upoštevanjem predpisov, drugih pravil in internih aktov iz prvega odstavka tega člena:
(a)
seznam ugotovljenih nasprotij interesov pri članih vodenja in nadzora podrejenih družb s sedežem izven Republike Slovenije v preteklem letu,
(b)
ukrepe, ki so bili sprejeti na ravni nadzornega sveta za preprečevanje in omejevanje nasprotij interesov iz točke (a) tega odstavka.«.