Za razvrstitev finančnega instrumenta v izkazu finančnega položaja podjetja je odločujoča njegova vsebina in ne njegova pravna oblika. Vsebina in pravna oblika sta običajno skladni, vendar ni vedno tako. Nekateri finančni instrumenti po pravni obliki spadajo v lastniški kapital, po vsebini pa so obveznosti, medtem ko lahko drugi združujejo značilnosti kapitalskih instrumentov in značilnosti finančnih obveznosti. Na primer:
(a)
prednostna delnica, ki določa obvezno unovčenje s strani izdajatelja za točno določen ali določljiv znesek na točno določen ali določljiv datum v prihodnosti ali ki daje imetniku pravico zahtevati od izdajatelja unovčenje instrumenta na določen datum ali po njem za točno določen ali določljiv znesek, je finančna obveznost;
(b)
finančni instrument, ki daje imetniku pravico, da ga proda nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo (instrument s prodajno opcijo), je finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Finančni instrument je finančna obveznost celo takrat, ko se znesek denarja ali drugega finančnega sredstva določi na podlagi nekega indeksa ali druge postavke, ki se lahko zviša ali zniža. Obstoj opcije za imetnika, da proda finančni instrument nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo, pomeni, da instrument s prodajno opcijo ustreza opredelitvi pojma finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Odprti vzajemni skladi, naložbeni skladi z enotami, osebne družbe in nekatera zadružna podjetja lahko na primer dajo svojim imetnikom enot ali družbenikom pravico do unovčenja njihovih deležev v podjetju izdajatelju ob katerem koli času za denar, zaradi česar se deleži imetnikov enot ali družbenikov razvrstijo kot finančne obveznosti, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Vendar razvrstitev med finančne obveznosti ne izključuje uporabe deskriptorjev, kot so „čista vrednost sredstev, ki se lahko pripiše imetnikom enot,“ in „sprememba čiste vrednosti sredstev, ki se lahko pripiše imetnikom enot,“ v računovodskih izkazih podjetja, ki nima vplačanega lastniškega kapitala (kot so nekateri vzajemni skladi in naložbeni skladi z enotami, glej ponazoritveni primer št. 7), ali uporabe dodatnega razkritja, da bi se prikazalo, da celotni deleži družbenikov zajemajo postavke, kot so rezerve, ki ustrezajo opredelitvi pojma lastniški kapital, in instrumente s prodajno opcijo, ki ji ne ustrezajo (glej ponazoritveni primer št. 8).