(1)
Zbornica izreče trajni odvzem licence, če trajni odvzem licence predlaga razsodišče zbornice zaradi ravnanja zdravnika, ki je povzročilo trajne hujše posledice na zdravju ali smrt pacienta.
(2)
Zbornica izreče začasni odvzem licence:
-
če je zdravnik v postopku podaljšanja licence napoten na dodatno strokovno usposabljanje, pri prvem preizkusu strokovne usposobljenosti pa komisija predlaga, da se mu do drugega preizkusa strokovne usposobljenosti licenca odvzame;
-
če razsodišče zbornice predlaga začasni odvzem licence, ker zdravnik s svojim delom ogroža zdravje ali življenje pacienta;
-
če je zdravniku s pravnomočno sodbo izrečen začasen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;
-
če se po podelitvi licence ugotovi, da zdravnik ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev za samostojno delo na veljaven način;
-
če zdravnik pri svojem delu s pacienti ne uporablja jezika v skladu z 11. členom Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ in 40/12 – ZUJF);
-
če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost.
(3)
Če zdravnik ne opravi uspešno ponovnega preizkusa strokovne usposobljenosti, se za odvzem licence neposredno uporabi četrti odstavek 35. člena Zakona o zdravniški službi.
(4)
Določbe tega člena se, razen prve alineje drugega odstavka in tretjega odstavka, smiselno uporabljajo tudi za odvzem osnovne licence.