1. člen
Sprememba
Spodnja preglednica nadomesti preglednico iz Priloge B k protokolu:
Okrajšava: s. n. u. = se ne uporablja.
* Države, ki so na prehodu v tržno gospodarstvo.
Vse opombe pod črto, razen opomb 1, 2 in 5, so sporočile posamezne pogodbenice.
1 Pogodbenica lahko poleg navedbe svojih obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij glede na izhodiščno leto iz drugega in tretjega stolpca te preglednice, ki so mednarodnopravno zavezujoče, po izbiri za lastne potrebe uporablja referenčno leto, da izrazi obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij kot odstotek emisij tega referenčnega leta, ki ni mednarodno zavezujoča po Kjotskem protokolu.
2 Dodatne informacije o teh obljubah so na voljo v dokumentih FCCC/SB/2011/INF.1/Rev.1 in FCCC/KP/AWG/2012/MISC.1, Add.1 in Add.2.
3 Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Avstralije v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola je v skladu z doseganjem brezpogojnega cilja Avstralije za leto 2020, da bo emisije zmanjšala za 5% v primerjavi z letom 2000. Avstralija ohranja možnost, da svoj cilj za leto 2020 poviša s 5-odstotnega na 15- ali 25-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 2000, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Navedeno pomeni, da se ohranja raven obljub, danih v sporazumih iz Cancuna, in ne prinaša nove pravno zavezujoče obveznosti v okviru protokola ali z njim povezanih pravil in možnosti.
4 Obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Evropske unije in njenih držav članic za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola temeljijo na dogovoru, da jih bodo v skladu s 4. členom Kjotskega protokola skupaj izpolnile Evropska unija in njene države članice. Obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij ne vplivajo na poznejšo priglasitev dogovora Evropske unije in njenih držav članic o skupnem izpolnjevanju obveznosti v skladu z določbami Kjotskega protokola.
5 Dodano k Prilogi B s spremembo, sprejeto v skladu s Sklepom 10/CMP.2. Ta sprememba še ni začela veljati.
6 Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Hrvaške za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola temelji na dogovoru, da jo bo v skladu s 4. členom Kjotskega protokola izpolnila skupaj z Evropsko unijo in njenimi državami članicami. Posledično pristop Hrvaške k Evropski uniji ne vpliva na njeno sodelovanje pri takem dogovoru o skupnem izpolnjevanju na podlagi 4. člena ali njeno obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij.
7 Kot del svetovnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 je Evropska unija ponovno izrazila svojo pogojno ponudbo, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije za 30% v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če se tudi druge razvite države zavežejo za primerljivo zmanjšanje emisij ter če države v razvoju prispevajo skladno s svojimi odgovornostmi in zmožnostmi.
8 Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola temelji na dogovoru, da jo bo v skladu s 4. členom Kjotskega protokola izpolnila skupaj z Evropsko unijo in njenimi državami članicami.
9 Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij iz tretjega stolpca se nanaša na cilj 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Lihtenštajn bi razmislil o višjem cilju, in sicer o do 30-odstotnem zmanjšanju do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če se tudi druge razvite države zavežejo za primerljivo zmanjšanje emisij ter če gospodarsko razvitejše države v razvoju prispevajo skladno s svojimi odgovornostmi in zmožnostmi.
10 84-odstotna obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij Norveške je skladna z njenim ciljem 30-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Če Norveška lahko prispeva k svetovnemu in celostnemu sporazumu, pri katerem se pogodbenice, ki povzročajo večino emisij, strinjajo z zmanjšanjem emisij v skladu s ciljem 2 °C, bo emisije zmanjšala za 40% do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Navedeno pomeni, da se ohranja raven obljube, dane v sporazumih iz Cancuna, in ne prinaša nove pravno zavezujoče obveznosti po tem protokolu.
11 Obveznost količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij iz tretjega stolpca se nanaša na cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Švica bi razmislila o višjem cilju, in sicer o do 30-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, če bi druge razvite države imele primerljive obveznosti zmanjševanja emisij, države v razvoju pa bi k temu ustrezno prispevale skladno s svojimi odgovornostmi in zmožnostmi glede na cilj 2 °C. Navedeno pomeni, da se ohranja raven obljube, dane v sporazumih iz Cancuna, in ne prinaša nove pravno zavezujoče obveznosti v okviru protokola ali z njim povezanih pravil in možnosti.
12 Treba je v celoti prenesti v drugo ciljno obdobje; te zakonito pridobljene pravice državne ni mogoče izbrisati ali omejiti.
13 Depozitar je 15. decembra 2011 prejel uradno obvestilo Kanade, da odpoveduje Kjotski protokol. Odpoved bo za Kanado začela veljati 15. decembra 2012.
14 V obvestilu z dne 10. decembra 2010 je Japonska napovedala, da nima namena sprejeti obveznosti za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola po letu 2012.
15 Nova Zelandija ostaja pogodbenica Kjotskega protokola. V skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja bo sprejela cilj količinskega zmanjševanja emisij za celotno gospodarstvo v obdobju 2013–2020.
16 V obvestilu z dne 8. decembra 2010, ki ga je sekretariat prejel 9. decembra 2010, je Ruska federacija napovedala, da ne namerava sprejeti obveznosti količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij za drugo ciljno obdobje.
Spodnji seznam nadomesti seznam z naslovom Toplogredni plini iz Priloge A k protokolu:
Toplogredni plini
Ogljikov dioksid (CO2)
Metan (CH4)
Didušikov oksid (N2O)
Fluorirani ogljikovodiki (HFC)
Perfluorirani ogljikovodiki (PFC)
Žveplov heksafluorid (SF6)
Dušikov trifluorid (NF3)(*1)
Za prvim a) odstavkom 3. člena protokola se doda nov odstavek:
»1.b Pogodbenica iz Priloge B lahko predlaga prilagoditev, da bi zmanjšala odstotek svoje obveznosti količinskega omejevanja in zmanjševanja emisij iz tretjega stolpca preglednice iz Priloge B. Predlog take prilagoditve pošlje sekretariat pogodbenicam vsaj tri mesece pred zasedanjem Konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic tega protokola, na katerem bo predlagan za sprejetje.«.
Za prvim b) odstavkom 3. člena protokola se doda nov odstavek:
»1.c Za prilagoditev, ki jo predlaga pogodbenica iz Aneksa I, da bi okrepila prizadevanja glede svoje obveznosti količinskega omejevanja in zmanjševanja emisij v skladu s prvim b) odstavkom 3. člena, se šteje, da jo je Konferenca pogodbenic kot sestanek pogodbenic tega protokola sprejela, razen če več kot tri četrtine pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo, nasprotuje njenemu sprejetju. Sprejeto prilagoditev sekretariat pošlje depozitarju, ta pa nato še vsem pogodbenicam, veljati pa začne 1. januarja v letu po depozitarjevem obvestilu. Take prilagoditve so za pogodbenice zavezujoče.«.
Za sedmim odstavkom 3. člena protokola se doda nov odstavek:
»7.a V drugem ciljnem obdobju za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij, tj. od leta 2013 do leta 2020, je dodeljena količina za vsako pogodbenico iz Aneksa I enaka v tretjem stolpcu preglednice iz Priloge B navedenemu odstotku njenih skupnih antropogenih emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida toplogrednih plinov iz Priloge A v letu 1990 ali izhodiščnem letu ali obdobju, določenem v skladu s petim odstavkom tega člena, pomnoženemu z osem. Pogodbenice iz Aneksa I, za katere sta bila v letu 1990 sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo neto vir emisij toplogrednih plinov, za izračun svoje dodeljene količine za izhodiščno leto ali obdobje vključijo skupne antropogene emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida iz virov, zmanjšane za po ponorih odstranjene toplogredne pline v letu 1990 zaradi spremembe rabe zemljišč.«.
Za sedmim a) odstavkom 3. člena protokola se doda nov odstavek:
»7.b Vsaka pozitivna razlika med dodeljeno količino drugega ciljnega obdobja za pogodbenico iz Aneksa I in povprečnimi letnimi emisijami iz prvih treh let predhodnega ciljnega obdobja, pomnoženimi z osem, se prenese na njen račun za izbris enot.«.
V osmem odstavku 3. člena protokola se besedilo:
»Za izračune iz sedmega odstavka tega člena«
nadomesti z besedilom:
»Za izračune iz sedmega in sedmega a) odstavka tega člena«.
Za osmim odstavkom 3. člena protokola se doda nov odstavek:
»8.a Vsaka pogodbenica iz Aneksa I lahko za izračun iz sedmega a) odstavka tega člena za dušikov trifluorid kot izhodiščno leto uporablja leto 1995 ali 2000.«.
Za dvanajstim odstavkom 3. člena protokola se dodata nova odstavka:
»12.a Pogodbenice iz Aneksa I lahko uporabijo vse enote, ustvarjene s tržnimi mehanizmi, ki se vzpostavijo v okviru konvencije ali njenih instrumentov, da jim pomagajo izpolniti obveznosti količinskega omejevanja in zmanjševanja emisij po 3. členu. Take enote, ki jih pogodbenica pridobi od druge pogodbenice konvencije, se prištejejo k njeni dodeljeni količini in odštejejo od količine enot pogodbenice, ki jih je prenesla.
Na koncu prvega stavka drugega odstavka 4. člena protokola se doda besedilo:
»ali na dan deponiranja svojih listin o sprejetju spremembe Priloge B na podlagi devetega odstavka 3. člena«.
V tretjem odstavku 4. člena protokola se besedilo:
»sedmega odstavka 3. člena«
nadomesti z besedilom
»3. člena, na katero se nanaša«.
(*1) Se uporablja šele od začetka drugega ciljnega obdobja.