20. člen
(usmeritve za ureditev zelenih površin)
(1)
Zelene površine v območju urejanja sestavljajo zelene površine v UE3, območje deponije v UE4 ter zelene površine v sklopu posamezne gradbene parcele.
(2)
Na zelene površine v UE3 se z ureditvami ne posega, le-te se ohranjajo v obstoječi rabi kot bariera med logističnim centrom ter avtocesto, da omogočajo prost prehod divjadi.
(3)
Območje deponije (UE4) na severni strani AC se uredi kot zelena površina z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Z zemljino (gornji del zemljine pri izkopu) je treba prekriti izkopan biološko neaktivni material in z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst oblikovati zeleno površino.
(4)
Ostale zelene površine se predvidijo v sklopu gradbene parcele. Na zelenicah posameznih gradbenih parcel se uredijo zatravljene površine, cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja. Na zelenicah je dovoljena poleg hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na parcele, postavitev informativnih in reklamnih tabel za lastne potrebe ter infrastrukturnih objektov.
(5)
Zasaditev drevesne vegetacije znotraj cone ima predvsem funkcijo zaščite parkirnih površin pred soncem. Drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanj ter namestitve prometne signalizacije. Zasaditve s krošnjami ne smejo segati v profil javne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem svetu.
(6)
Višinske razlike v terenu se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se utrdi po sistemu armirane zemljine. Brežine se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Kjer takšna izvedba ni možna, se zavarovanje brežine izvede samo s podpornimi zidovi.