|
21. ZS – površine za rekreacijo in šport
|
|
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.
|
|
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ rekreacijskih in športnih površin je do 1,00. FZ gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine, je do 0,20.
|
|
3 Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne in izobraževalne.
|
|
4 Dopustni objekti:
– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno z nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite, klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami;
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka;
– zabaviščni parki, čolnarna, dostopi do vode;
– začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice;
– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;
– gradbeno inženirski objekti.
Niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je mogoče primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.
|
|
5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
|
|
6 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine ter obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Zagotavlja se zasaditev drevnine, tako da se oblikujejo zaključeni ambienti in zagotavlja funkcionalnost celotnega območja. Ob javnih objektih in na vstopih na posamezna območja se z ureditvami odprtih površine oblikujejo prepoznavne strukture.
|
|
22. ZP – parki
|
|
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.
|
|
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: FZ parkov je do 1,00. FZ gradbenih parcel objektov in parkirišč (razen parkirišč za tovorna vozila), ki dopolnjujejo parkovne površine, je do 0,20.
|
|
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).
|
|
4 Dopustni objekti:
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka;
– parki, paviljoni, stojnice;
– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;
– gradbeno inženirski objekti.
|
|
5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
|
|
7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.Niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je mogoče primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.
|
|
23. ZD – druge urejene zelene površine
|
|
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.
|
|
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: /
|
|
3 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin.
|
|
4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.
|
|
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
|
|
7 Druga merila pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
|
|
24. ZDo – zelene obvodne površine
|
|
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.
|
|
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: /
|
|
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih površin.
|
|
4 Dopustni objekti:
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka;
– namestitev klopi, ureditev počivališč;
– objekti za vodne športe, kopališča, ureditve dostopov do vode in privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih;
– objekti grajenega javnega dobra po predpisih o vodah;
– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– vodna zajetja, ureditve manjših zajemališč požarne vode in manjših zajetij za ureditev ribnikov, postavitve naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter objektov za opazovanje narave;
– gradbeno inženirski objekti.
|
|
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:
– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora;
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag.
Spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, niso dopustne.
|
|
7 Druga merila in pogoji:
– prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja;
– ni dopustno utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov;
– pri urejanju priobalnega zemljišča se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranja obstoječa vegetacija. Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali;
– zagotavlja se redno vzdrževanje obrežij vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti;
– ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
|
|
25. ZK – pokopališča
|
|
1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.
|
|
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: /
|
|
3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti.
|
|
4 Dopustni objekti: pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka, poleg tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč in stojnica kot začasni objekt, če služijo potrebam pokopališča. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.
|
|
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
|
|
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
Lokacija in gabariti:
– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska območja;
– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so prostorske dominante.
Streha:
– dopustne so ravne in enokapne strehe. Dvokapne in štirikapne strehe so dopustne, kjer so v prostoru značilne ali kjer se z njimi vizualno zniža višina objekta dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih streh z ravnimi strehami.
Fasade:
– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju;
– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.);
– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska območja.
|