Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (uradno prečiščeno besedilo)

31. Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih

1 Tipologija zazidave: tradicionalna ali sodobna oblika zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa stavba).

2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: /

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev).

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ob upoštevanju naslednjih pogojev:

– novogradnje zidanic, vinskih kleti in ureditev vinotočev na zemljiščih, ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč, določene v točki 7 te preglednice (Druga merila in pogoji);

– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do največjega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede na velikost vinograda;

– rekonstrukcije zidanic in vinskih kleti tudi na zemljiščih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede minimalnih zasajenih površin z vinsko trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev in meril za oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo;

– odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se rekultivira in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka oziroma dvorišča ali prometne površine;

– sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti ter zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz objekta ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne). Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso dopustne.

6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:

Lokacija in gabariti:

– tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko površino ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,4 do 1:2 z dopustnimi prizidki ali nadstreškom k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni; zazidana površina zidanice, skupaj s površino prizidka ali prizidkov, lahko znaša do 50 m². Zazidano površino je v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, dopustno povečati za 1 m² za vsakih 0,5 ara dodatnega vinograda ali sadovnjaka, ki pripada FZP, s tem, da skupna zazidana površina zidanice v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, ne sme preseči 100 m² v primeru kleti, namenjeni lastni pridelavi vina oziroma sadja, za gospodarsko pridelavo pa 200 m². Kadar je klet v celoti vkopana, dopustna zazidana površina zidanice v kletnem delu ni omejena;

– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi podrejeni. Sleme prizidkov in nadstreškov mora biti vsaj 1 m nižje od slemena osnovne stavbe. Dopustna je tudi gradnja kletnih prizidkov, če so le ti v celoti ali pretežno vkopani v zemljo tako, da je vidna le čelna stran kleti;

– višinski gabarit: do K + M. Klet je lahko delno ali v celoti vkopana. Kolenčni zid je visok do 1,40 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Največja višina stavbe nad terenom je 9 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe. V primerih, kadar je višinska razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je namesto mansarde nad kletjo dopustna gradnja pritličja, nad katerim se izvede streha v obliki simetrične dvokapnice naklona od 35° do 45°;

– odmiki: treba je zagotoviti razmik najmanj dvakratne širine zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko tudi manjši glede na minimalne požarnovarstvene odmike, če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno. Zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je najmanj 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele;

– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik najmanj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste;

– ob zidanici mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine. Če ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop (oddaljenost do 800 m);

– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.

Streha: 

– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°;

– na strehi zidanice se lahko izvede svetlobne in prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na vsaki strešini. Tlorisna površina frčad je do 20 % tlorisne projekcije strehe:

– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temni sivi barvi;

– orientacija slemena se prilagaja vzorcu postavitve zidanic na območju.

b) Vinska klet: arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta. Osnovni volumen stavbe nad zemeljsko površino naj ima pravokoten tloris z dopustnim prizidkom ali prizidki k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni. Tlorisne zasnove prizidkov in oblike streh prizidkov so lahko sodobne, vendar ne neznačilne. Dopustna je popolnoma ali delna vkopana klet, lahko z ozelenjeno streho.

Lokacija in gabariti:

– arhitekturna zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna;

– objekti na stavbnem zemljišču se lahko sestavljajo v niz ali gručo glede na historično ali obstoječe stanje, z neposrednim dostopom do javne ceste in tako, da je zagotovljeno parkiranje;

– tlorisni gabariti: pravokoten tloris s stranicami v razmerju od 1:1,4 do 1:3 z dopustnimi prizidki. Dopusten je sestavljen tloris za namen prilagoditve večjega tehnološkega objekta volumnom v širšem vinogradniškem območju. Dopustna je gradnja kletnih prizidkov, če so v celoti ali pretežno vkopani v zemljo, tako da je vidna le čelna stran kleti;

– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi podrejeni;

– višinski gabarit: do K + P + M, pri čemer mora biti klet z zadnje strani v celoti vkopana;

– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je skrit pod kapjo strehe. Kolenčni zid pri manjših višinskih gabaritih je lahko visok do največ 1,40 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka;

– odmiki: zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je najmanj 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika druge zemljiške parcele;

– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik najmanj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste;

– ob vinski kleti morajo biti zagotovljena vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine. Če ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop;

– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelani so kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.

Streha: 

– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°. Za stavbe, širše od 10 m, so dopustne tudi dvokapne strehe manjšega naklona ter enokapne in ravne strehe;

– na strehi stavbe se lahko izvede svetlobne in prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po največ ena na vsaki strešini. Tlorisna površina frčad je do 20 % tlorisne projekcije strehe;

– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temni sivi barvi.

7 Druga merila in pogoji: 

7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč: 

a) Zidanice: 

– gradnja zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če ima zemljišče v sklopu FZP v lasti in obdelavi lastnika površino najmanj 12 arov, od tega najmanj 8 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka;

– pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, površina FZP ne sme biti manjša od 6 arov vinograda ali/in sadovnjaka;

– pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj najmanjše površine FZP ne uporablja.

b) Vinske kleti: 

gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 

– da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu FZP, katerega površina je najmanj 50 arov ali več vinograda ali/in sadovnjaka;

– da skupna površina FZP, doseže najmanj 200 arov vinograda ali/in sadovnjaka;

– da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina.

c) Hrami in vinotoči: 

za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki veljajo za zidanice. 

7.2 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih: glej določilo sedmega odstavka 127. člena (posebni PIP za EUP na območju vinogradniških območij) 

7.3 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja: pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora biti površina FZP, zasajena z vinogradom ali/in sadovnjakom enaka, kot je bila ob pridobitvi gradbenega dovoljenja.

32. As – površine razpršene poselitve

2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: /

3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina ter storitvene in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 60 m², omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev);

– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;

– brez bistveno povečanih negativnih vplivov okolje.

4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:

a) Stanovanjske stavbe: 

Gabariti:

– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m širine), razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2,0. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris (praviloma L in U oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta;

– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost objektov do K + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost je do K + P + M. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe;

– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s 3. odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.

Streha: 

– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost v objektu;

– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;

– izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselja so dopustne tudi enokapne in ravne strehe z naklonom do 20°;

– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav;

– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade;

– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temni sivi barvi.

– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta;

– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončne oblike;

– dopustna je postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, pa tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami;

– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom, detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.

b) Nestanovanjske stavbe:

Lokacija in gabariti:

– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča;

– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:3;

– višinski gabarit: do K + P + p ali P + 1 + p. Največja višina stavbe nad terenom je 11 m merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do slemena stavbe;

– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit za kapjo strehe. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka;

– izjemoma se dopustijo odstopanja od v tem členu določenih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in če objekt ni vidno izpostavljen oziroma je zakrit z vegetacijo.

Streha: 

– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom do 35° do 45°. Odstopanja se dopustijo za objekte velikih dimenzij, če je to usklajeno s stanovanjskim in drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha;

– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temni sivi barvi.

– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi gospodarskimi objekti;

– dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov;

– zatrepi naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi;

– pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.

7 Druga merila in pogoji:

spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, objektov za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju.

33. Ak – površine razpršene poselitve za kmetije

Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, ki so s tem odlokom določeni za površine SKk.

34. Ap – površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi

Za površine Ap se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, ki so s tem odlokom določeni za površine SP, razen določila v drugem odstavku 78. člena o najmanjši velikosti gradbene parcele – za površine Ap najmanjša velikost gradbene parcele ni predpisana.

35. Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe

Za površine Ag se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, ki so s tem odlokom določeni za površine SKg.