Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (uradno prečiščeno besedilo)

Osnovni cilj ravnanja z gozdovi je ohranjanje in krepitev biološko pestrih, zdravih in stabilnih gozdov z upoštevanjem njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, zlasti pa ohranitev gozdnega kompleksa in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti in vseh funkcij ter ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini.

Poleg tega se ohranjajo:

sonaravni večnamenski gozdovi, ki so trajno in optimalno sposobni opravljati vse vloge ter zadovoljevati potrebe tako uporabnikov gozdov kot širše skupnosti;

gozdovi, ki opravljajo ekološke in socialne funkcije 1. stopnje poudarjenosti in področja sklenjenih gozdov ter ravninski gozdovi in ekološko stabilni gozdovi, z rastišču primernimi drevesnimi vrstami ter z malopovršinsko razgibano sestojno zgradbo, odporni na biotske in abiotske negativne dejavnike;

gozdovi, ki trajno in optimalno opravljajo med seboj usklajene funkcije gozdov;

gospodarski gozdovi z optimalnimi in trajnimi donosi, ob uporabi ustrezne tehnologije za delov gozdu in ob optimalni odprtosti z gozdnimi prometnicami ter z uravnoteženim razmerjem med ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozdov;

stabilen gozdni ekosistem z usklajenimi odnosi med živalsko in rastlinsko komponento ter z nemotenim naravnim pomlajevanjem;

sklenjeni gozdni kompleksi, ki imajo izreden pomen kot življenjski prostor velikih zveri in v katerih so poudarjene ekološke, socialne in lesnoproizvodne funkcije.

Z gozdovi se gospodari vzdržno, da se zagotavlja njihova trajna produktivnost. Zagotavlja se vsestranska stabilnost in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm ter ohranjanje, krepitev in uskladitev ekoloških (predvsem hidrološke in biotopske), socialnih in proizvodnih funkcij (poudarek na lesnoproizvodni funkciji) gozdov.

V okolici pomembnejših vodnih virov se ohranja obstoječo naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

V gozdovih s posebno poudarjeno biotopsko funkcijo, kot so manjši ekosistemi, ki so pomembni za ohranitev redkih ali ogroženih živalskih vrst, predeli ob pomembnejših vodotokih in podzemnih jamah ter posamezne košenice v strnjenih gozdovih, se zagotavlja redno vzdrževanje košenic. Oblikovati in vzdrževati je treba gozdne robove, ohranjati določen delež plodonosnega, starejšega in votlega drevja ter grmovno vegetacijo ob vodotokih.

Pri načrtovanju posegov v gozdni prostor se posebno pozornost posveti gozdnim predelom s prvo stopnjo poudarjenosti katere od ekoloških ali socialnih funkcij. Pri izbiri najustreznejše variante prostorskih ureditev se pri vseh posegih v gozdove upošteva tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.

Na območjih varovalnih gozdov se ne dopuščajo posegi v podtalje ali vegetacijo, če bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti ali spodbudilo erozijske procese. V teh gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda.

Na strmih predelih se zagotavlja stalna pokritost tal z vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje ter uporablja terenu primerna tehnologija pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.

Gozdovi ob večjih naseljih (Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Stična, Muljava ipd.), ki imajo poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine, estetsko in rekreacijsko funkcijo in se vsebinsko navezujejo na naselja, se urejajo kot integralni del zelenega sistema naselja. Ti gozdovi se lahko opredelijo kot mestni oziroma primestni gozdovi oziroma kot gozdovi s posebnim namenom na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag, pri pripravi katerih mora sodelovati pristojna služba za upravljanje z gozdovi.

Pogozdovanje travnih površin, jas in lazov v gozdu se izvaja samo, če je to predpisano z gozdnogospodarskim načrtom.

V gozdovih v neposredni bližini reke Krke, ob vseh označenih poteh, predvsem Evropski pešpoti E7, v okolici počitniških naselij ter okoli drugih rekreacijsko zanimivih objektov in območij je zaradi njihove izjemno poudarjene rekreacijske funkcije treba skrbeti za urejenost, dostopnost in čistočo ter jih opremiti z ustrezno rekreacijsko infrastrukturo. Ureditve za rekreacijo v naravi so načeloma dopustne v vseh gozdovih, pri čemer pa mora razvoj turizma in rekreacije upoštevati omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom.

Pri gospodarjenju s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja izven naselij velja še:

gozdni rob naj bo oblikovan estetsko ter horizontalno in vertikalno razgibano;

gozdne površine se ohranjajo, na zaraščajočih površinah pa se prednostno zagotavljajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji;

ob cestah in železnici naj bo pas drevja čim bolj strnjen, s čimer bo nudil protihrupno zaščito. Pri prestarih, nestabilnih in drugače nevarnih drevesih je treba poskrbeti za obnovo oziroma pomladitev.

Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če to dopušča predpis.

Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.

Energetska infrastruktura: umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute. V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

Lov in varstvo divjadi: gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Dela v gozdu se opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad.