35. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1)
V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2)
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica).
(3)
Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V lokalna središča in središča lokalnega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(4)
Za ureditve gospodarskih con, zlasti pa za tiste na ranljivih območjih, se pri določanju novih površin in samih ureditev ter pri opredeljevanju namembnosti podrobneje preverijo tudi razmere na terenu. Na teh lokacijah je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem, bodisi z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami.
(5)
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v pomembnejši lokalni središči in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(6)
Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti.
(7)
Kmetije se iz prostorsko utesnjenih lokacij v naseljih (brez ustreznih razvojnih možnosti) praviloma preseli na lokacije na robovih vasi.
(8)
Na območju pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjska stavba, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo domovi za starejše občane, mladinski domovi, medgeneracijski centri in druge oblike skupnih nastanitev, kar se zagotavlja predvsem v večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti.
(9)
Izven pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč se spodbujajo prenove objektov in površin, potrebne površine za novogradnje pa se zagotovijo glede na velikost, vitalnost in komunalno opremljenost posameznega naselja.
(10)
V vaških naseljih se spodbujajo dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ter za katere je mogoče urediti dostop in racionalno infrastrukturno opremo. Pod temi pogoji se razvijajo:
-
centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja),
-
družbene dejavnosti kot so enote osnovnih šol, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.,
-
turistične dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter
-
mirne obrti in storitve, ki ne zmanjšujejo bivalnih kakovosti ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.