7. člen
(stanje in značilnosti prostorskega razvoja občine)
(1)
Občina Ivančna Gorica se je leta 1994 oblikovala iz dela nekdanje Občine Grosuplje. S površino 227 km2 in 137 naselji v 12 krajevnih skupnostih je ena večjih občin v Sloveniji. Ob zadnjem popisu prebivalstva (2002) je v občini živelo 13.567 prebivalcev, po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. 1. 2013 pa 15.810 prebivalcev. Občinsko središče je Ivančna Gorica z 2.036 prebivalci (na dan 1. 1. 2013).
(2)
V obdobju od leta 1995 do 2010 je imela Občina Ivančna Gorica stalen presežek priseljenih prebivalcev glede na odseljene (povprečno 155 prebivalcev na leto), medtem ko je bil naravni prirast šibkejši. Število prebivalcev občine je torej naraščalo predvsem zaradi priseljevanja.
(3)
Zgostitveno območje poselitve je na območjih doline Višnjice, Stiškega in Muljavskega polja ter Šentviške kotline. Za območje Suhe krajine je značilno izseljevanje in upad prebivalstva, zato Suha krajina spada med redkeje naseljene pokrajine v Sloveniji, gosteje je naseljena le dolina Krke. Poleg občinskega središča Ivančne Gorice so večja naselja še Višnja Gora, Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka, Fužina-Zagradec in Ambrus.
(4)
Skozi občino potekata avtocesta (A2, Ljubljana–Obrežje), ki poteka po X. evropskem prometnem koridorju, in glavna železniška proga (Ljubljana–Metlika), ki povezujeta Ljubljano z jugovzhodno Slovenijo. V občini je več regionalnih cest, ki potekajo v smereh: vzporedno z avtocestno smerjo, po dolini Temenice od Biča proti Litiji, po dolini Krke, od Zagradca proti Ambrusu ter od Krke proti Mlačevem. Na območju občine je pet železniških postaj: Višnja Gora, Zgornja Draga, Ivančna Gorica, Radohova vas in Šentvid pri Stični.