TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Ips 15/2011 - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - prepoved
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenkinih zagovornikov se deloma ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se za kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika v pogojni obsodbi določi kazen eno (1) leto zapora in nato določi enotna kazen eno (1) leto in štiri (4) mesece zapora. V preostalem se zahteva zavrne.
II. Zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca se ugodi in se ugotovi, da je bila s sodbo sodišča druge stopnje kršena določba prvega odstavka 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in določba prvega odstavka 240. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s 7. členom Kazenskega zakonika (KZ-1).
Če se storilcu istočasno sodi za več kaznivih dejanj, je treba za vsako od njih posebej presoditi, kateri kazenski zakon pride v poštev.
Drugostopenjsko sodišče je z določitvijo kazni po novem, milejšem zakonu, ki je po višini enaka kazni, ki jo je določilo sodišče prve stopnje, kazen dejansko postrožilo, s tem pa ravnalo v nasprotju z načelom prepovedi reformatio in peius.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.