Drugi odstavek 32.b člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KPZSV, Uradni list RS, št. 15/94 in nasl.) določa minimum pravic, ki jih ima delavec, ki dela v neenakomerni razporeditvi delovnega časa v zvezi s plačilom nadomestila plače na dan praznika. Zaposleni, ki dela v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, ima pravico do plačila nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto za zaposlene, ki imajo enakomerno razporeditev delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka.
Namen drugega odstavka 32.b člena KPZSV je tako v izenačitvi pravice do praznovanja zaposlenih v posameznem koledarskem letu na način, da imajo zaposleni, ki delajo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, pravico do praznovanja najmanj v enakem obsegu kot zaposleni v enakomerni razporeditvi delovnega časa (40 ur tedensko od ponedeljka do petka).
Če je delavcu ta pravica kršena, mu je delodajalec dolžan pri obračunu plače za mesec december tega koledarskega leta izplačati razliko za manjkajoče ure praznovanja, pri čemer je treba za namen izračuna manjkajočih ur praznovanja upoštevati, da en dan praznovanja s pravico do nadomestila plače, do katerega so upravičeni zaposleni v enakomerni razporeditvi delovnega časa, znaša 8 ur.