(1)
Če pravosodni policist ugotovi, da obsojenec v zavodu ali ob vrnitvi v zavod kaže vidne znake alkoholiziranosti ali da je pod vplivom prepovedane droge, lahko z njegovim pristankom opravi preizkus za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali droge.
(2)
Če obsojenec odkloni preizkus, se šteje, da je pod vplivom alkohola ali droge. Svojo odločitev obsojenec potrdi s podpisom na posebnem obrazcu – zapisniku o opravljanju preizkusov. Če obsojenec odkloni podpis, pravosodni policist, ki odredi preizkus, to zapiše v zapisnik.
(3)
Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, lahko na svoje stroške zahteva kontrolni preizkus prisotnosti alkohola z odvzemom krvi v najbližji zdravstveni ustanovi ali prepovedane droge z urinskim testom. Obsojenec mora stroške prevoza in preizkusa plačati pred odhodom na preizkus ali podpisati izjavo, s katero dovoljuje, da se nastali stroški dvignejo z njegovega depozita. V primeru, da je kontrolni preizkus negativen, se obsojencu sredstva vrnejo.
(4)
Če obsojenec prizna, da je užival alkoholno pijačo ali prepovedano drogo, se preizkusa ne opravi, temveč se mu v podpis ponudi ustrezno izjavo, iz katere mora biti razvidno, da je obsojenec priznal uživanje alkoholne pijače ali prepovedano drogo.
(5)
Podroben način izvedbe postopka kontrolnega preizkusa predpiše generalni direktor.