1.
Zdravstvene enote se vedno spoštujejo in zaščitijo ter jih ni dovoljeno napadati.
2.
Prvi odstavek se uporablja za civilne zdravstvene enote, če:
a)
pripadajo eni od strani v spopadu;
b)
jih priznajo in pooblastijo pristojne oblasti ene od strani v spopadu ali
c)
so pooblaščene v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega protokola ali 27. členom I. konvencije.
3.
Strani v spopadu so pozvane, da druga drugo obveščajo o položaju svojih zdravstvenih enot. Če takega obvestila ni, to ne pomeni, da je katera od strani oproščena obveznosti, da ravna v skladu z določbami prvega odstavka.
4.
Zdravstvene enote se nikakor ne uporabijo za to, da bi se z njimi poskusili zaščititi vojaški cilji pred napadom. Kadar koli je to mogoče, strani v spopadu zagotovijo, da so zdravstvene enote postavljene tako, da napadi na vojaške cilje ne ogrozijo njihove varnosti.