5. člen
(značilnosti in namen krajinskega parka)
(1)
Krajinski park je območje s številnimi naravnimi vrednotami, kjer so ogrožene in zavarovane prostoživeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovi habitati in habitatni tipi. Največji delež krajinskega parka pokriva gozd. Pretežno naravno ohranjeni gozdovi prevladujejo na vzhodnih pobočjih Tivolskega in Drenikovega vrha ter Rožnika, kjer se nahajajo tudi odprte travniške površine na Drenikovem in Cankarjevem vrhu. Zahodni nižinski del krajinskega parka prekriva mozaični preplet mokrotnih travnikov z gozdnima kompleksoma Koseški boršt in Za Mošenico. Na vzhodnem delu krajinskega parka se nahaja obsežna površina mestnega parka Tivoli. Vse skupaj tvori pestro krajino z značilno podobo, ki daje mestu Ljubljana svojevrstno identiteto.
(2)
Krajinski park je prednostno namenjen varovanju naravnih vrednot, ohranjanju in izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in ohranjanju krajinske pestrosti. V krajinskem parku se ohranjajo in izboljšujejo ekološke razmere, ohranja in izboljšuje se stanje zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave, ozavešča se o pomenu ohranjanja narave in o krajinskem parku, interpretira se naravo ter usmerja rekreacijske, športne, kulturne, turistične, izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti na območja krajinskega parka, kjer je za to že vzpostavljena ustrezna infrastruktura, in na način, ki je za naravo čim manj moteč ter združljiv z varstvenimi cilji krajinskega parka.