15. člen Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in...

15. člen

(varstvene usmeritve)

(1)

V krajinskem parku se ravnanja, posege ali dejavnosti izvaja tako, da se:

dosega ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

ohranja in dosega za krajinski park pomembne hidrološke razmere;

ohranja krajinska pestrost;

ohranja in povečuje skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg linijskih vegetacijskih struktur;

ohranja površine, poraščene z gozdom;

prednostno uporablja ekološko neoporečne proizvode kot so biorazgradljiva olja, električna vozila, vozila na plin in drugo.

(2)

V krajinskem parku se upravljanje z vodami izvaja tako, da se:

ohranja naravno stanje vodotokov in dosega dobro stanja voda;

izvede postopna revitalizacija in sonaravna ureditev umetno spremenjenih vodotokov;

vzdržuje oziroma vzpostavlja vodni režim, ki ugodno vpliva na biotsko raznovrstnost;

ureja vodotoke in čisti brežine v jesenskem in zimskem času, ko je vpliv na biotsko raznovrstnost najmanjši.

(3)

V krajinskem parku se na celotnem območju gozda:

ohranja in vzpostavlja rastišču primerna sestava drevesnih vrst gozdnih združb. V spremenjenih ali izmenjanih sestojih se gospodarjenje z gozdovi usmerja k vzpostavljanju rastišču primerne sestave gozdnih združb;

ohranja vsaj 3% celotne lesne zaloge mrtvih, odmirajočih dreves in sušic, predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega premera;

posamezne predele gozda prepušča naravnemu razvoju (ekocelice brez ukrepanja na 3% celotnega gozdnega prostora brez upoštevanja površin naravnih rezervatov);

ohranja najmanj eno do dve odmirajoči drevesi z dupli in poldupli na hektar predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega premera;

ohranja in goji debela drevesa, ki imajo nad 50 cm premera v prsni višini, v območjih okoli 20 m od javnih poti in poti, ki se vzdržujejo ali urejajo za obiskovanje krajinskega parka;

v gozdu in na gozdnem robu ohranja vodne in močvirne biotope;

po vzpostavitvi in uporabi gozdnih prometnic brežine uredi tako, da se prepreči erozijo;

uporablja gozdne prometnice, ki so hkrati tudi sprehajalne poti, če za spravilo lesa ni mogoče uporabljati drugih gozdnih prometnic, pri čemer je treba o načrtovani sečnji in spravilu lesa na ustrezen način predhodno obvestiti javnost;

spravilo lesa izvaja v času suše ali zimske zmrzali.

(4)

V krajinskem parku se zaradi varstva drevesnih naravnih vrednot in dreves, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti:

prepušča drevesa nadaljnjemu naravnemu razvoju, poškodbe dreves se po potrebi sanira;

ohranja rastišče dreves, pri čemer rastišče drevesa obsega prostor vertikalne projekcije krošnje, povečane za 2 m v radialni smeri;

ne glede na določbo 7. točke drugega odstavka 10. člena na ta drevesa ne namešča znakov, gnezdilnic in drugih predmetov.

(5)

Na območjih populacij hrošča močvirski krešič in raka navadni koščak, ki so v dolinah in grapah ob vodotokih, se:

v pasu 5 m od brežin vodotoka skrbi za popolno ali mestoma pretrgano zasenčenost vodotoka z drevesi ali grmovjem;

ne gradi in ne ureja nove gozdne infrastrukture;

obnova gozda prednostno izvaja z zastorno sečnjo ali v majhnih pomladitvenih jedrih. V primeru obnove gozda s sadnjo se sadi rastišču primerne drevesne vrste;

ne sadi iglavcev;

pušča padla drevesa mehko lesnih listavcev;

izvaja kontrolni izlov rib in drugih vodnih organizmov na selektiven način.

(6)

Na območjih populacij hroščev puščavnika in rogača se posamezna drevesa listavcev načrtno prepusti naravnemu razvoju. Pri tem se izbira posamezna poškodovana, propadajoča ali z gospodarskega vidika manj kvalitetna drevesa, ki ne ogrožajo varnosti obiskovalcev.

(7)

Na območjih populacij dvoživk in plazilcev se:

v gozdu in na gozdnem robu ohranja vodne in močvirne biotope,

v času od 1. februarja do 15. aprila ne izvaja gozdnih del, zlasti pa se ohranja selitvene poti dvoživk na Večni poti in Brdnikovi cesti.

(8)

V krajinskem parku se zagotavlja nemotena migracija dvoživk v času razmnoževanja, ki poteka okvirno od 1. februarja do 15. aprila.

(9)

Na območjih ekstenzivnih travniških habitatnih tipov se:

gnoji največ enkrat letno z maksimalnim vnosom dušika 40kg/ha;

kosi enkrat letno, vendar ne pred 30. junijem v tekočem letu;

ohranja mejice in manjše skupine drevesne in grmovne vegetacije.

(10)

Na območju Koseškega bajerja se:

na jugozahodnem in severozahodnem delu bajerja ohranja ribja rezervata;

v območju modelarskega poligona lahko izvaja modelarske aktivnosti;

izvaja ribolov na določenih ribiških stojiščih;

izlovi živali tujerodnih vrst in vlaga živali domorodnih vrst;

ne hrani vodnih in obvodnih živali;

ohranja in povečuje vodna in obvodna vegetacija prednostno z domorodnimi vrstami.

(11)

Na prispevnih območjih Koseškega bajerja in Tivolskega ribnika se ne uporablja gnojil.

(12)

V Živalskem vrtu se:

ob upoštevanju ekoloških zahtev živali zagotavlja čim večja pokritost območja z drevesnimi krošnjami;

zagotavlja prehodnost selitvenih poti dvoživk in ohranja mrestišča;

ohranja habitat hrošča močvirski krešič;

uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(13)

Lokacije drevesnih naravnih vrednot iz četrtega odstavka tega člena in območja iz petega, šestega, sedmega in devetega odstavka tega člena so določena na karti iz prvega odstavka 7. člena tega odloka in prikazana na informativni karti iz četrtega odstavka 7. člena tega odloka.

(14)

Območje modelarskega poligona iz druge alineje desetega odstavka tega člena in ribiška stojišča iz tretje alineje desetega odstavka tega člena so določena in prikazana v prilogi 3, ki je sestavni del tega odloka.

Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib