19. člen
(utežni faktorji sevanja in ekvivalentna doza)
(1)
Vrednosti utežnih faktorjev sevanja w(R) veljajo za sevanje, ki vpada na površino telesa pri zunanji obsevanosti ali za sevanje, ki ga odda vir sevanja pri notranji obsevanosti.
(2)
Kadar je polje sevanja v tkivu T sestavljeno iz različnih vrst sevanj z različnimi energijami in vrednostmi w(R), je treba absorbirano dozo razdeliti v podskupine (D(T,R)), kjer ima vsaka svojo vrednost w(R). Za določitev skupne ekvivalentne doze seštejemo zmnožke w(R) in D(T,R).
(3)
Če polje sevanja opišemo z zvezno porazdelitvijo energije, vsak element absorbirane doze iz energijskega intervala med E in E + dE pomnožimo z ustrezno vrednostjo w(R) in integriramo po vseh energijah. Za nevtrone lahko kot približek uporabimo naslednjo zvezno matematično funkcijo:
w(R) = 5 + 17 exp{–1/6 [ln(2E)](na 2)},
kjer je E energija nevtronov v MeV.
(4)
Za Augerjeve elektrone je treba w(R) računsko določiti z uporabo metod mikrodozimetrije, če so vzbujeni atomi vezani na deoksiribonukleinske kisline (DNK).
(5)
Za druge vrste sevanj in območja energij, ki niso navedene v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih, se kot približek za določitev w(R) uporabi povprečni faktor kakovosti Q(p) v globini 10 mm v krogli ICRU.