Dogovor iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona se lahko na predlog upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika kadarkoli sporazumno razveže.
Na predlog komisije, pristojne za namestitev, premestitev in odpust, se lahko upravičenca odpusti iz storitve z odločbo o odpustu v primeru prenehanja razlogov za vključitev, v primeru iz šestega odstavka prejšnjega člena, zaradi hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ter zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona. O uvedbi postopka za odpust zoper upravičenca je treba obvestiti njegovega zakonitega zastopnika in center za socialno delo.
V primerih hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ter kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona, komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika najprej pisno opozori in ga pozove, da se vzdrži ugotovljenih kršitev. Če se upravičenec ne vzdrži kršitev, komisija za namestitev, premestitev in odpust, predlaga premestitev upravičenca v skladu s prejšnjim členom. V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik soglasja k premestitvi ne poda oziroma za premestitev niso izpolnjeni drugi pogoji, komisija, pristojna za namestitev, premestitev in odpust, predlaga odpust iz storitve in o tem obvesti center za socialno delo.
Odpust zaradi namenskih hujših kršitev hišnega reda, kot so zlasti grob in žaljiv odnos do sostanovalcev, zaposlenih ali obiskovalcev, nasilno obnašanje in medsebojno fizično obračunavanje, pijančevanje in razgrajanje, poškodovanje, uničenje ali odsvojitev opreme in drugega premoženja izvajalca socialno varstvene storitve, in zlorabe opojnih substanc ter kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 92.a člena tega zakona, ni dopusten, če center za socialno delo v sodelovanju s strokovno službo izvajalca socialno varstvene storitve ugotovi, da upravičencu storitve ni mogoče zagotoviti na drug način, ali če upravičencu ni mogoče zagotoviti druge ustrezne storitve ali programa.
V primeru smrti upravičenca izvajalec socialno varstvene storitve o smrti obvesti njegovega zakonitega zastopnika in najbližjo osebo upravičenca ter zavezance za plačilo storitve.