Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje...

5078. Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi

Na podlagi 126. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08), druge alineje drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 120/06 odl. US in 126/07) in 27. člena v zvezi s 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrico za obrambo

P R A V I L N I K
o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za gradnjo ter zagotavljanje ljudem varnega in zdravju ter okolju neškodljivega delovanja postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi.

(2)

Postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi morajo v celoti upoštevati zakonodajo s področja urejanja prostora, graditve objektov, varstva okolja, varstva pred požarom, zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, protieksplozijske zaščite in pogoje tega pravilnika.

2. člen

(1)

Za gradnjo in delovanje postaj za preskrbo motornih plovil z gorivi se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, razen druge alineje 10. točke 3. člena tega pravilnika.

(2)

Na območju bencinskega servisa se lahko zgradi in obratuje naprava za oskrbo motornih vozil z električno energijo iz omrežja, pri čemer je potrebno upoštevati drugi odstavek prejšnjega člena.

3. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

Postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je določeno zemljišče oziroma območje, ki je opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva in pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti ter je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi pogonskimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom.

2.

Drugi spremljajoči objekti v smislu tega pravilnika so objekti za:

-

skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo,

-

pranje vozil,

-

hitri servis vozil,

-

gostinstvo,

-

prodajo blaga široke potrošnje,

-

opravljanje drugih dejavnosti, ki ne povečujejo požarnega tveganja.

Objekti od druge do šeste alineje te točke se lahko združujejo v en objekt.

3.

Goriva po tem pravilniku so: motorni bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje za gospodinjstva (ekstra lahko kurilno olje), utekočinjeni naftni plin (UNP), svetilni petrolej, motorni petrolej, biogorivo in mešanice z biogorivom. Ta pravilnik ne zajema drugih goriv, kot so etanol, zemeljski plin in vodik.

4.

Interni servis za točenje goriv je bencinski servis, ki je namenjen izključno oskrbi lastnega parka vozil in strojev z dizelskim gorivom in ne javni uporabi. Kot interni servis se šteje tudi postaja za osnovno oskrbo novih, neregistriranih vozil.

5.

Točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni treba odpirati.

6.

Črpalno-merilna naprava za distribucijo goriva z razvozom s cisternami je fiksno postavljena naprava pritrjena na tla ali na rezervoar.

7.

Območje delovanja točilnih naprav obsega vodoravno površino, ki jo v delovni višini opiše za 1,0 m povečan doseg gibke cevi s točilno pipo in sega do tal, kot je določeno s sliko 1 v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

8.

Območje delovanja naprav za polnjenje rezervoarjev obsega vodoravno površino, v smeri od polnilne cevi med priključkom na avtocisterni do priključka za polnjenje rezervoarjev ter je bočno omejena do razdalje 2,5 m okoli polnilne cevi kot je določeno s sliko 2 v Prilogi 1 tega pravilnika.

9.

Bencinski servis brez osebja je bencinski servis, pri katerem točilne naprave aktivirajo in uporabljajo uporabniki brez prisotnosti prodajnega osebja na bencinskem servisu. Bencinski servis lahko zunaj delovnega časa obratuje kot bencinski servis brez osebja, če je prilagojen za tako obratovanje in v celoti izpolnjuje tehnične zahteve za bencinski servis brez osebja, določene s tem pravilnikom.

10.

Zaprt sistem pretakanja je sistem pretakanja goriv, pri katerem se:

-

pri polnjenju rezervoarjev bencinskega servisa hlapi goriv iz rezervoarjev po posebni cevi vračajo v avtomobilsko cisterno ali

-

pri točenju goriv skupine I, II in III v rezervoarje vozil hlapi goriv iz rezervoarjev vozil z vakuumskimi črpalkami po posebno izvedenih točilnih pipah posesajo in vrnejo v rezervoarje bencinskega servisa.

11.

Plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri izhlapi tekočina v zadostni količini, da nastane nad tekočino eksplozivna zmes hlapov z zrakom, ki je sposobna trenutnega vžiga pri vnosu učinkovitega vira vžiga.

12.

Cone eksplozijske nevarnosti na bencinskih servisih so odprti ali zaprti prostori, v katerih se lahko zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer pojavijo eksplozijsko nevarne koncentracije vnetljivih plinov oziroma hlapov ali megle goriv z zrakom. Ti prostori so glede na verjetnost in trajanje eksplozivne atmosfere razdeljeni v cone 0, 1 in 2 ter so lahko določeni trajno ali le za posebne režime obratovanja.

13.

Cona 0 je prostor, v katerem je plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.

14.

Cona 1 je prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Normalno delovanje pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v skladu z načrtovanimi parametri.

15.

Cona 2 je prostor, v katerem se pri normalnem delovanju plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, ne pojavi, če pa se že, se le za kratek čas.

16.

Spodnja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina, hlapov ali megle vnetljive tekočine z zrakom, pod katero atmosfera ni eksplozivna.

17.

Zgornja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, nad katero atmosfera ni eksplozivna.

18.

Zelo lahko vnetljive tekočine (skupina I) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 0 oC in vrelišče pod ali enako +35 oC.

19.

Lahko vnetljive tekočine (skupina II) so tekočine, ki imajo plamenišče pod +21 oC in vrelišče nad +35 oC.

20.

Vnetljive tekočine (skupina III) so tekočine, ki imajo plamenišče med +21 oC in +55 oC ter vrelišče nad +35 oC.

21.

Dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje in mešanice goriv z biodizelskim gorivom se štejejo med vnetljive tekočine ne glede na svoje plamenišče.

22.

Biodizelsko gorivo je čisto, 100-odstotno biodizelsko gorivo. Če gre za mešanico biodizelskega goriva z drugimi gorivi, mora biti to posebej navedeno. Določbe tega pravilnika za dizelsko gorivo, veljajo tudi za biodizelsko gorivo in mešanice z biodizelskim gorivom.

23.

Centralna polnilna omara je namenjena daljinskemu polnjenju podzemnih rezervoarjev. Sestavljena je iz ohišja s pokrovom, ki ga je mogoče zakleniti, ter fiksnih priključkov rezervoarjev.

24.

Protilomni ventil je ventil, ki ločuje posamezne dele naprave (rezervoarje ali cevovode), s tem, da zapre pretok goriva, če se pojavi lom pred njim, in se ne šteje za zaporni element.

25.

Armature so sestavni del napeljav za pretok plinov ali tekočin in so namenjene za krmiljenje oziroma varovanje naprav.

26.

Blodeči (izravnalni) tokovi so lahko:

-

povratni tokovi postrojenj, ki uporabljajo enosmerno električno napajanje,

-

tokovi zaradi napak v električnem omrežju,

-

inducirani tokovi v bližini električnih postrojenj velikih moči ali visokih frekvenc in

-

praznilni tokovi strel.

27.

Plamenska zapora je naprava, ki preprečuje prehod plamena v rezervoarje in druge dele sistema za pretakanje in skladiščenje tekočih goriv.

28.

Dihalni ventil je naprava, ki preprečuje nastanek nevarnega podtlaka ali nadtlaka v rezervoarju pri največjih volumskih pretokih polnjenja in praznjenja ter pri najhitrejših temperaturnih spremembah v rezervoarju.

29.

Tehnološka kanalizacija bencinskega servisa je tisti del kanalizacije bencinskega servisa, ki je namenjen za odtok razlitih goriv. Sestavljena je iz lovilnih rešetk, kanalizacijskih cevi in lovilnik olj.

30.

Lovilni bazen je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz materiala nepropustnega za gorivo, in ne sme imeti vgrajenega odtoka.

31.

Lovilni jašek ploščadi je zgrajena posoda brez odtoka (lovilna skleda) in mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vse izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtomobilski cisterni. Volumen lovilnega jaška (lovilne sklede) se izračuna kot zmnožek največjega mogočega pretoka goriva in predvidenega časa, v katerem se iztekanje goriva ustavi(6 minut). Pri volumnu lovilnega jaška (lovilne sklede) se upošteva seštevek prostornin jaška, cevi in lovilnega bazena.

32.

Video nadzor rezervoarja je občasni pregled notranje površine rezervoarja s kamero skozi nadzorno odprtino.

33.

Električna in neelektrična Ex-oprema so naprave, ki imajo lastne mogoče vire vžiga.

II. LOKACIJA BENCINSKEGA SERVISA

4. člen

Lokacija za postavitev bencinskega servisa mora biti taka, da so nevarnost in posledice požara in eksplozije, ki bi ogrožale življenje in zdravje ljudi ter lastnino na bencinskem servisu in v njegovi okolici, glede na izbrano tehnologijo zmanjšane na najnižjo mogočo raven.

5. člen

Postavitev bencinskega servisa mora biti takšna, da ob nevarnosti požara ali eksplozije omogoča vsem ljudem varen in hiter umik iz nevarnih območij.

6. člen

Uvoz na bencinski servis in izvoz z njega morata biti taka, da omogočata preglednost ter varno vključevanje v promet in izključevanje iz njega skladno s predpisi o varnosti v cestnem prometu.

7. člen

Na zemljišču bencinskega servisa so lahko na predpisanih razdaljah glede na cone nevarnosti postavljeni še drugi spremljajoči objekti.

8. člen

Bencinski servis mora biti ločen od javne ceste z zaščitnim pasom. Najmanjša širina zaščitnega pasu je 0,5 m in mora varovati nevarna območja bencinskega servisa pred naleti vozil po celotni dolžini, za kar je treba zagotoviti ustrezne tehnične ukrepe, kot so ustrezno visoki robniki, odbojne jeklene ali betonske ograje, ali drug primeren način varovanja bencinskega servisa.

9. člen

Promet na območjih delovanja točilnih naprav bencinskega servisa mora biti enosmeren.

10. člen

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti vodoravne. Dovoljen je naklon do 2%.

11. člen

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti tesnjene, odporne proti delovanju goriv in mehanskim obremenitvam ter zadostno elektrostatično prevodne. Njihova velikost mora biti enaka območju delovanja naprave za polnjenje rezervoarjev ali večja od njega oziroma večja od združenih območij delovanja točilnih naprav. Izdelane morajo biti kot lovilne sklede z odvodom v lovilnik olj.

12. člen

Viri nevarnosti na bencinskem servisu, kot so točilne naprave, centralna polnilna omara, nadzemni rezervoarji, črpalno-merilne naprave za razvoz goriva in skladišče jeklenk utekočinjenega naftnega plina morajo biti oddaljeni vsaj 30 m od vhodov drugih objektov zunaj območja bencinskega servisa, v katerih je več kot 50 ljudi.

13. člen

Vozni radiji morajo biti projektirani in izdelani tako, da je brez dodatnega manevriranja omogočena normalna vožnja vozil na bencinski servis, po in z njega.

14. člen

(1)

Razdalja med prometnimi otoki s točilnimi napravami morajo omogočati varen in neoviran izvoz vozil.

(2)

Razdalja med zaporednimi prometnimi otoki mora biti vsaj 5,0 m. Razdalja med vzporednima prometnima otokoma mora biti vsaj 6,0 m, če je predvideno točenje goriva v dve vozili hkrati, oziroma vsaj 3,70 m, če je predvideno točilno mesto za eno vozilo.

(3)

Pri hkratnem točenju goriva v dvostransko vgrajene rezervoarje tovornih vozil (iz točilne naprave in ločene enote) mora biti razdalja med vzporednimi otoki vsaj 4,0 m.

(4)

Razdalja med prometnim otokom in zaščitnim pasom, na katerem se opravlja samo enostransko polnjenje rezervoarjev vozil, mora biti vsaj 3,5 m.

15. člen

(1)

Vhodi ali druge odprtine objekta za zaposleno osebje bencinskega servisa morajo biti vsaj 1,0 m oddaljene od mesta, do koder lahko zapelje vozilo, ki se oskrbuje s tekočim gorivom.

(2)

Točilna naprava mora biti postavljena v oddaljenosti vsaj 2,0 m od vhoda ali drugih odprtin objekta za zaposleno osebje. Točilna naprava, ki je postavljena na navedeni najmanjši razdalji, mora biti obrnjena tako, da so točilne cevi in točilne pipe na strani, ki je bolj oddaljena od vhoda ali drugih odprtin. Objekt za zaposleno osebje bencinskega servisa mora imeti požarni izhod na zadnji strani objekta.

(3)

Vhodi v objekt na bencinskih servisih brez osebja se ne štejejo za vhod iz prvega odstavka tega člena.

16. člen

(1)

Centralna polnilna omara rezervoarjev mora biti postavljena na takem mestu, da je omogočeno varovanje avtomobilske cisterne pred naleti vozil, ki vozijo po prometnih površinah bencinskega servisa.

(2)

Ob nastanku požara mora biti avtomobilski cisterni omogočen neoviran umik.

17. člen

Pokrovi jaškov električnih napeljav in javne kanalizacije v conah nevarnosti morajo biti za plin nepropustni ali pa morajo biti jaški zasuti s peskom. Prehodi kablov v zaščitne cevi morajo biti zatesnjeni z ustreznim materialom in na način, ki omogoča, da so ti prehodi trajno nepropustni za plin.

18. člen

Zaščita točilnih naprav pred naleti vozil je zadostna, če točilne naprave varujejo robniki, odrivači, odbojniki ali podobni zaščitni elementi, visoki najmanj 0,15 m. Točilne naprave morajo biti od roba zaščitnih elementov bočno zamaknjene vsaj 0,20 m, kot je določeno s sliko 3 v Prilogi 1 tega pravilnika.

19. člen

(1)

Jeklenke z do 10 kg utekočinjenega naftnega plina se morajo skladiščiti v posebnih objektih bencinskega servisa. Skladišče jeklenk z zmogljivostjo do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, ki je izdelano kot montažni objekt s stenami iz kovinske mreže ali pločevine, mora biti oddaljen od parcelne meje vsaj 5,0 m.

(2)

Zidani objekt skladišča jeklenk utekočinjenega plina z zmogljivostjo do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, katerega stene so požarno odporne REI 120, in ima odprtino obrnjeno od parcelne meje ter ima lahko streho, mora biti od parcelne meje oddaljen vsaj 1,5 m. Cona eksplozijske nevarnosti ne sme segati zunaj območja bencinskega servisa.

III. REZERVOARJI IN TOČILNE NAPRAVE ZA TEKOČA GORIVA

20. člen

Na bencinskem servisu se sme skladiščiti največ 300 m3 tekočih goriv. V tej količini je lahko največ 150 m3 goriv skupine I, II in III, kamor se ne vštevajo: dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje in mešanice goriv z biodizelskim gorivom.

21. člen

Goriva so na bencinskem servisu lahko skladiščena v podzemnih ali nadzemnih rezervoarjih.

22. člen

(1)

Polnjenje skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa iz avtomobilske cisterne hkrati s točenjem goriva v rezervoarje vozil je mogoče, če:

-

prometne površine bencinskega servisa omogočajo hkratno točenje goriv v skladiščne rezervoarje in v rezervoarje vozil,

-

prometne površine bencinskega servisa omogočajo nemoten promet in umik vozil ter dostop gasilnih vozil v primeru požara,

-

je mogoče okoli aktivnih priključkov avtomobilskih cistern za pretakanje goriva zavarovati petmetrski varovalni pas, na katerega je med pretakanjem prepovedan dostop vozilom in nepooblaščenim osebam,

-

je varovalni pas ograjen s prenosnimi zaprekami in označen z dobro vidnimi znaki za prepoved ter z opozorilnimi znaki ali napisi, ki opozarjajo na nevarnosti.

(2)

Varovalni pas je mogoče zmanjšati na polovično razdaljo, če je zavarovan s požarno odpornim zidom REI 120 v velikosti, ki ustreza določeni coni eksplozijske nevarnosti.

(3)

Pri polnjenju podzemnih rezervoarjev iz avtomobilskih cistern mora biti bencinski servis zaprt, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na pogoje iz prvega odstavka je mogoče podzemne rezervoarje polniti iz avtomobilskih cistern tudi zunaj obratovalnega časa bencinskega servisa.

(4)

Pred vsakim pretakanjem goriva iz avtomobilske cisterne v rezervoar mora odgovorna oseba preveriti, če je lovilni jašek prazen. Pretakanje goriva se ne sme izvajati, če lovilni jašek ni prazen.

23. člen

(1)

Podzemni rezervoarji morajo biti z vseh strani prekriti z zemljo debeline vsaj 0,8 m. Če je nad rezervoarji vozna površina, morajo biti podzemni rezervoarji za tekoča goriva zavarovani z ustrezno razbremenilno konstrukcijo.

(2)

Če so rezervoarji nameščeni v neprepustnem lovilnem bazenu se takšni rezervoarji, tudi če so zasuti z zemljo ali obsuti s peskom, skladno s tem pravilnikom štejejo za nadzemne rezervoarje.

24. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti medsebojno oddaljeni vsaj 0,4 m.

25. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti od objektov in parcelne meje oddaljeni vsaj 1,0 m, merjeno od gabarita rezervoarja.

26. člen

(1)

Podzemni rezervoarji morajo biti oddaljeni vsaj 1,0 m od vodov javne infrastrukture. Vodi javne infrastrukture so: plinovod, vodovod, kanalizacijski vod, telekomunikacijski in električni kabli.

(2)

Če so vodi javne infrastrukture izvedeni v ločenih betonskih kinetah je najmanjši odmik rezervoarjev od kinete 0,30 m, vendar mora izvedba kinete omogočati morebitne zamenjave ali druge posege na rezervoarjih, ne da bi se pri tem kineta poškodovala.

27. člen

(1)

Podzemni rezervoarji morajo biti postavljeni na nosilno ležišče in zavarovani pred izplavanjem zaradi morebitnega vzgona talne vode, kot to zahteva geomehansko poročilo.

(2)

Izdelava geomehanskega poročila je za vgradnjo podzemnih rezervoarjev obvezna.

28. člen

Podzemni rezervoarji morajo biti zaščitno električno izolirani. Obdani morajo biti z vsaj 0,15 m debelim slojem finega materiala, ki ščiti izolacijo rezervoarja pred mehanskimi poškodbami.

29. člen

Jaški podzemnih rezervoarjev morajo biti za goriva neprepustni tako, da je mogoče zajeti, ugotoviti in odstraniti že majhno razlitje goriv.

30. člen

Jaški podzemnih rezervoarjev ne smejo biti v conah eksplozijske nevarnosti naprav z utekočinjenim naftnim plinom.

31. člen

Jaški podzemnih rezervoarjev s kurilnim oljem lastne rabe ne smejo biti:

-

na območju delovanja točilnih naprav za goriva skupin I, II in III,

-

na območju delovanja naprav za polnjenje skladiščnih rezervoarjev,

-

v vseh drugih conah eksplozijske nevarnosti bencinskega servisa.

32. člen

Na notranji strani pokrova jaška podzemnega rezervoarja mora biti vidna oznaka vrste goriva, ki se skladišči v rezervoarju. Pokrov jaška mora imeti ključavnico ali drug mehanizem za zaklepanje in varovalo pred padcem.

33. člen

Podzemni rezervoar mora imeti dvojno steno in mora biti opremljen z nadzorno napravo, ki z zvočnimi in svetlobni znaki na delovnem mestu bencinskega servisa ali v nadzornem centru opozarja, če rezervoar ne tesni. Za rezervoar z dvojno steno in s prostornino do 100 m3 lovilni bazen ni potreben.

34. člen

Pri podzemnem rezervoarju so priključni nastavki lahko nameščeni samo na dostopnem delu temena rezervoarja oziroma na pokrovu vstopne odprtine rezervoarja.

35. člen

Podzemni rezervoarji z gorivi skupin I, II in III se lahko polnijo samo tako, da se pri tem uporablja centralna polnilna omara.

36. člen

Priključki gibkih polnilnih cevi na priključke stalne napeljave bencinskega servisa morajo biti neprepustni. Priključki morajo biti zunaj časa polnjenja zaprti s pokrovi, ki zagotavljajo popolno tesnost. Priključki morajo biti iz neiskrečega se materiala. Vsi priključki morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim dostopom.

37. člen

Vsi rezervoarji morajo imeti vgrajena varovala pred prepolnitvijo. Varovala dovoljujejo prost pretok goriv do nivojev, ki ustrezajo 95 vol% prostornine rezervoarja in popolnoma zaprejo dotok goriv pri nivoju, ki ustreza 97 vol% prostornine rezervoarja. Omogočeno mora biti, da gorivo iz polnilne cevi odteče v rezervoar kljub popolnoma zaprtemu varovalu pred prepolnitvijo.

38. člen

Rezervoarji morajo imeti vstopno ali nadzorno odprtino za vstop v rezervoar oziroma njegov pregled. Vstopne odprtine morajo imeti svetli premer 600 mm. Nadzorna odprtina za video nadzor notranjosti rezervoarja mora imeti svetli premer vsaj 120 mm. Nadzorne odprtine za video nadzor notranjosti rezervoarja morajo biti na medsebojnih razdaljah, ki omogočajo videonadzor.

39. člen

(1)

Podzemni cevovodi za pretakanje goriva morajo biti iz materiala, neprepustnega za goriva, zaščiteni pred korozijo in brez razstavljivih zvez. Položeni morajo biti vsaj 0,8 m pod površino zemljišča. Pred mehanskimi poškodbami morajo biti zavarovani z 0,15 m debelo plastjo finega materiala.

(2)

Pri določanju globine polaganja cevovoda se morajo upoštevati vse predvidene obremenitve. Izjemoma se s posebnimi varnostnimi ukrepi varnostni odmiki in globina polaganja cevovodov lahko zmanjšajo, pri čemer mora biti razbremenilna rešitev projektantsko obdelana in potrjena.

40. člen

(1)

Na bencinskem servisu se lahko tekoča goriva skladiščijo v nadzemnih rezervoarjih z dvema stenama, vgrajenih v popolnoma zaprta ohišja. Rezervoarji morajo biti opremljeni z nadzornimi napravami, ki z zvočnimi in svetlobnimi znaki opozorijo na iztekanje skladiščene tekočine zaradi netesnosti rezervoarjev.

(2)

Največja dovoljena zmogljivost posameznega rezervoarja za posamezno vrsto goriva je 100 m3. Od objektov, v katerih so ljudje, in sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni vsaj 5,0 m.

41. člen

Vsak nadzemni rezervoar mora imeti svoje lastno ohišje. Sosednja nadzemna rezervoarja imata lahko skupno steno ohišja. Stene in tla ohišja nadzemnega rezervoarja morajo biti izdelana iz vsaj 0,15 m debelega armiranega betona, ki vzdrži predvideni tlak zaradi eksplozije v rezervoarju.

42. člen

Ohišje nadzemnega rezervoarja mora zagotoviti požarno zaščito rezervoarja. Streha ohišja mora biti izdelana iz lahkega materiala, da deluje kot odprtina za sprostitev tlaka ob eksploziji v rezervoarju in preprečuje nabiranje deževnice v ohišju rezervoarja.

43. člen

Med ohišjem in nadzemnim rezervoarjem mora biti vsaj 0,8 m prostora, da sta omogočena nadziranje in vzdrževanje rezervoarja ter priključene opreme. Med rezervoarjem in ohišjem mora biti vsaj 0,1 m prostora, če je prostor zasut s peskom. Nadzor nad zasutim rezervoarjem se opravlja na enak način kot nadzor nad podzemnim rezervoarjem.

44. člen

Vse odprtine na nadzemnem rezervoarju morajo biti nad največjim dovoljenim nivojem goriva.

45. člen

(1)

Zaprt prostor okoli rezervoarja mora biti prisilno prezračevan z zmogljivostjo 0,3 m3/min/m2, vendar ne z manj kot 4 m3/min. Prezračevanje mora biti stalno ali pa ga mora samodejno vklopiti detektor hlapov goriva. Ob izpadu prisilnega prezračevanja se mora samodejno izklopiti sistem za točenje goriva iz tega rezervoarja.

(2)

Odprtine odsesovalnih kanalov morajo biti največ 0,3 m od tal. Prezračevanje poteka preko strehe.

(3)

Prezračevanje ni potrebno, če je prostor okoli rezervoarja zasut s peskom. Vse armature rezervoarja morajo biti kljub zasutju rezervoarja stalno dostopne.

46. člen

V zračnem prostoru med nadzemnim rezervoarjem in ohišjem mora biti vgrajen senzor za odkrivanje nevarnih koncentracij hlapov goriv, ki pri dosegu 25% spodnje meje eksplozivnosti sproži zvočni in svetlobni znak na delovnem mestu bencinskega servisa, od koder se opravlja nadzor, oziroma v nadzornem centru bencinskega servisa brez osebja.

47. člen

V prostoru z nadzemnim rezervoarjem mora biti vgrajen senzor za prisotnost vode, če je ohišje z rezervoarjem postavljeno na mestu, na katerem bi lahko prišlo do vdora vode.

48. člen

Cevne napeljave od nadzemnega rezervoarja do točilnih naprav morajo biti položene podzemno.

Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi

Časovnica