253. Odločba o delni razveljavitvi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku in o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Mariboru ter sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude družbe Kupola, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Nenad Zečević, odvetnik v Mariboru, na seji 16. januarja 2014
1.
Peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se razveljavi, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom ugovora.
2.
Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Ip 981/2010 z dne 9. 11. 2010 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VL 37441/2010 z dne 20. 4. 2010 se razveljavita in zadeva se vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine zavrglo ugovor toženke (dolžnice), ki ga je zanjo vložil odvetnik, vendar ni priložil pooblastila. Možnosti odprave ugotovljene napake sodišče odvetniku ni dalo. Višje sodišče je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
2. Pobudnica (oziroma pritožnica) izpodbijanemu sklepu ter ureditvi iz petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na kateri ta sklep temelji, očita neskladje s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave ter pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Navaja, da je sodišče najprej nepravilno ugotovilo, da odvetnik pravnemu sredstvu – ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ni priložil pooblastila. In tudi če bi to bilo res, bi bila sankcija takojšnjega zavrženja pravnega sredstva po mnenju pobudnice prestroga in nesorazmerna. Ker pa takšno ravnanje sodišču, kot navaja pobudnica, zapoveduje 98. člen ZPP, naj ne bi bilo ustavno nedopustno le ravnanje sodišča v konkretni zadevi, pač pa naj bi bila ustavno neskladna tudi sama zakonska ureditev. Zavrženje pravnega sredstva po pobudničinem mnenju preprečuje, da bi sodišče vsebinsko presodilo utemeljenost zahtevka, zaradi zavrženja pravnega sredstva pa tudi ni zagotovljeno enako varstvo pravic posameznika v postopku pred sodišči. Pobudnica meni, da omenjena ureditev v ničemer ne prispeva k želenemu cilju skrbnejšega dela odvetnikov ter pospešitve in racionalizacije postopkov, zato je v nasprotju z načelom sorazmernosti. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 50/10, in OdlUS XIX, 5), s katero je bil razveljavljen drugi odstavek 108. člena ZPP. Ta je določal isto sankcijo takojšnjega zavrženja nepopolne vloge odvetnika. Po mnenju pobudnice razlogi iz te odločbe Ustavnega sodišča narekujejo enako odločitev tudi, ko gre za presojo sankcije zavrženja pravnega sredstva, ki ga je brez predložitve pooblastila vložil odvetnik.