156. Pravilnik o načinu označevanja javnih cest ter o evidencah o javnih cestah in objektih na njih
Na podlagi sedmega odstavka 50. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) ministrica za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K
o načinu označevanja javnih cest ter o evidencah o javnih cestah in objektih na njih
-
način označevanja javnih cest in objektov na njih;
-
vodenje evidenc o javnih cestah in objektih na njih ter način zbiranja tehničnih in drugih podatkov za evidence;
-
vsebino evidenc in razpolaganje s podatki iz evidenc o javnih cestah in objektih na njih;
-
pripravo poročila za Evropsko komisijo o izdatkih za javne ceste ter o uporabi cest (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
II. OZNAČEVANJE JAVNIH CEST IN NJIHOVIH ODSEKOV TER OBJEKTOV NA NJIH
2. člen
(način označevanja javnih cest)
(1)
Javne ceste se označujejo z evidenčnimi številkami, ki so po posameznih kategorijah javnih cest te:
|
Kategorija javne ceste
|
Evidenčna številka javne ceste
|
|
Avtocesta (AC)
|
A1–A9
|
|
Hitra cesta (HC)
|
H1–H9
|
|
Glavna cesta I. reda (G1)
|
1–99
|
|
Glavna cesta II. reda (G2)
|
101–199
|
|
Regionalna cesta I. reda (R1)
|
201–399
|
|
Regionalna cesta II. reda (R2)
|
401–599
|
|
Regionalna cesta III. reda (R3)
|
601–999
|
|
Lokalna cesta (LC)
|
001xx0–500xx0
|
|
Javna pot (JP)
|
501xx0–999xx0
|
|
Podkategorije lokalnih cest v naselju
|
Evidenčna številka javne ceste
|
|
Glavna mestna cesta (LG)
|
001xx0–500xx0
|
|
Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (LZ)
|
001xx0–500xx0
|
|
Mestna cesta ali krajevna cesta (LK)
|
001xx0–500xx0
|
(2)
Regionalne ceste III. reda, ki so v skladu z zakonom, ki ureja ceste, namenjene prometnemu povezovanju pomembnih kulturnih, naravnih in turističnih znamenitosti državnega pomena (turistične ceste), se označujejo z evidenčnimi številkami od 901 do 999.
(3)
Evidenčna številka posamezne javne ceste je enolično določena in se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ter četrtim in petim odstavkom 3. člena tega pravilnika določi v skladu s predpisom, ki ureja kategorizacijo javnih cest.
3. člen
(način označevanja odsekov javnih cest)
(1)
Javne ceste se lahko razdelijo na več odsekov, ki so medsebojno razmejeni s križiščem dveh ali več kategoriziranih cest ali izjemoma z drugo značilno mejno točko odseka (npr. državna meja, občinska meja, prelaz, objekt za izvennivojsko križanje cest, stavba s hišno številko, križišče z nekategorizirano cesto, križišče z avtocestnim priključkom).
(2)
Odsek javne ceste ima lahko tudi dva ali več pododsekov. Razmejitev pododsekov se določi v skladu s prejšnjim odstavkom. Na pododseke so razdeljeni tudi priključki cest, kjer je posamezni pododsek krak priključka.
(3)
Odsek javne ceste ne sme biti krajši od 50 metrov, razen če je celotna javna cesta krajša od te dolžine.
(4)
Odsek državne ceste se označi s štirimestno številko. Pododsek državne ceste se označi z dodatno zaporedno številko pododseka, zapisano z dvema znakoma (če ta ni določen, se zapiše z 00). Evidenčna številka pododseka se zapiše v obliki XX. V kombinaciji z oznako odseka se lahko zapiše združeno, kjer prve štiri številke označujejo odsek, zadnji dve pa pododsek. Podatki o pododsekih se vodijo v osi ceste, lahko pa se v podatkovni bazi vodijo tudi atributno kot podatki o poteku pododseka in začetni stacionaži na odseku ceste.
(5)
Odsek občinske ceste se označi s šestmestno številko, v kateri so prva tri mesta namenjena številki, ki je določena za posamezno občino, v kateri se občinska cesta ali njen odsek začne, naslednji dve mesti označujeta zaporedni številki občinske ceste in zadnje mesto označuje zaporedno številko odseka, ki ne sme biti enaka nič. Zaporedna številka občine se posebej določi za lokalne ceste in javne poti. Občini, v kateri število posameznih kategorij občinskih cest presega število razpoložljivih mest za njihovo oznako, se dodeli več zaporednih številk. Za odseke občinskih cest številke odsekov za posamezno občino določi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija).
(6)
Odsek državne kolesarske poti (KD) in odsek občinske kolesarske poti (KO) se označita s petmestno številko. Za odseke občinskih kolesarskih poti številke odsekov za posamezno občino določi direkcija.
(7)
Po posameznih kategorijah javnih cest se za njihove odseke uporabljajo te evidenčne številke:
|
Kategorija javne ceste
|
Evidenčna številka odseka ceste
|
|
Avtocesta (AC)
|
xxxx
|
|
Hitra cesta (HC)
|
xxxx
|
|
Glavna cesta I. reda (G1)
|
xxxx
|
|
Glavna cesta II. reda (G2)
|
xxxx
|
|
Regionalna cesta I. reda (R1)
|
xxxx
|
|
Regionalna cesta II. reda (R2)
|
xxxx
|
|
Regionalna cesta III. reda (R3)
|
xxxx
|
|
Lokalna cesta (LC)
|
001000–500999
|
|
Javna pot (JP)
|
501000–999999
|
|
Državna kolesarska pot (KD)
|
50000–59999
|
|
Občinska kolesarska pot (KO)
|
60000–8999
|
|
Podkategorije lokalnih cest v naselju
|
Evidenčna številka odseka ceste
|
|
Glavna mestna cesta (LG)
|
001xxx–500xxx
|
|
Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (LZ)
|
001xxx–500xxx
|
|
Mestna cesta ali krajevna cesta (LK)
|
001xxx–500xxx
|
(8)
Šifrant in odseke javnih cest ter njihove evidenčne številke določi direkcija. Za odseke občinskih javnih cest direkcija določi številke odsekov za posamezno občino.
4. člen
(vodenje in evidentiranje podatkov o odsekih javnih cest)
(1)
Podatki o odsekih javnih cest se vodijo z osmi cest, ki pomenijo dejansko geometrijo poteka ceste v prostoru.
(2)
Potek osi javne ceste je določen v državnem koordinatnem sistemu in voden v digitalni obliki. Vodita se smer poteka ceste ter stacionaža začetkov in koncev posameznih segmentov osi odsekov javne ceste.
(3)
Odseki javnih cest se vodijo po tipih: (tip A) avtocestni, (tip O) običajni, (tip V) vzporedni odseki, (tip P) rondoji, priključki, razcepi, (tip D) servisne prometne površine (npr. počivališča, površine za nadzor prometa) in servisne ceste (npr. intervencijski dostopi, dostopi do cest in cestnih objektov).
(4)
Dolžina odseka javne ceste je najkrajša razdalja osi javne ceste v prostoru med začetkom in koncem odseka v smeri poteka ceste. Izjemoma je lahko dolžina odseka javne ceste izračunana kot razdalja v horizontalni ravnini.
(5)
Dolžina javne ceste je dolžina, izkazana v banki cestnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: BCP), ne glede na predpis, ki ureja kategorizacijo javnih cest. V dolžino javne ceste se upoštevajo samo avtocestni in običajni tipi odsekov (odseki tipa A in O). V primeru razlike dolžine javne ceste za več kot pet odstotkov je treba dolžino javne ceste v predpisu, ki ureja kategorizacijo javnih cest, uskladiti z BCP.
(6)
Upravljavci cest evidentirajo lokacije križišč, kjer se stikajo osi kategoriziranih cest z osmi drugih kategoriziranih ali nekategoriziranih cest ali druge značilne točke, kjer se spremeni odsek ali upravljavec ceste.
(7)
Direkcija pripravi podatkovni model za evidentiranje in vzdrževanje osi javnih cest in križišč ter izmenjevalni format za posredovanje podatkov v BCP in ga objavi na svoji spletni strani.
5. člen
(označevanje stacionaže cestnih odsekov)
(1)
Stacionaža posameznega odseka javne ceste se začne v razmejitveni točki iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika (km 0,000) in narašča v smeri poteka javne ceste, ki je določena v predpisu, ki ureja kategorizacijo javnih cest.
(2)
Na priključkih cest, ki so sestavni del javne ceste, se stacionaža označi na začetku in koncu posameznega kraka priključka. Na priključkih, ki so sestavni del avtocest in hitrih cest, se stacionaža cestnega odseka označi v rastru po 0,5 km.
(3)
Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka, postavljena ob vozišču, vsebuje številko državne ceste, številko odseka in stacionažo cestnega odseka. Označba oblikovno zajema vstavljene simbole prometnega znaka 3216, 3217 ali 3218 ter napise in druge grafične prikaze v črni barvi, ki jih določa pravilnik, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)
Identifikacijska označba stacionaže na vozišču obsega številko cestnega odseka in stacionažo odseka. Označba je v beli barvi, za katero so zahtevane lastnosti za prometno signalizacijo. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5)
Identifikacijska označba stacionaže priključnega kraka cestnega priključka obsega oznako kraka (npr. »krak A«) na barvni podlagi znakov 3216, 3217 ali 3218, številko odseka in stacionažo kraka.
(6)
Seštevek dolžine odsekov javne ceste je enak dolžini celotne javne ceste in pomeni najkrajšo razdaljo osi med začetkom in koncem ceste v smeri poteka.
6. člen
(označitev meje občine)
(1)
Na meji med občinami mora biti državna cesta označena z identifikacijsko označbo meje občine, na kateri je v zgornjem delu izpisano ime občine, v katero državna cesta prehaja v smeri vožnje vozil, v spodnjem pa km meje občine. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)
Velikost identifikacijske označbe za označitev meje občine in njena postavitev sta enaki velikosti in postavitvi identifikacijske označbe stacionaže.
7. člen
(označevanje cestnih objektov)
Premostitveni objekti na državnih cestah, katerih čista pravokotna razpetina je pet metrov ali več, ter oporni in podporni zidovi se označijo z identifikacijsko označbo za označitev objekta, katere vsebina obsega številko državne ceste, številko odseka, evidenčno številko objekta in tip objekta. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
8. člen
(izvedba identifikacijske označbe stacionaže cestnih odsekov, cestnih objektov in meje občine)
(1)
Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka je lahko izvedena kot samostoječa označba, kot označba, nameščena na varnostni ograji, ali kot horizontalna označba na vozišču ceste.
(2)
Identifikacijska označba objekta je lahko izvedena kot samostoječa označba, kot označba, nameščena na varnostni ograji, ali kot označba nameščena na konstrukcijo ali opremo objekta.
(3)
Identifikacijska označba meje občine je lahko izvedena kot samostoječa označba ali kot označba, nameščena na varnostni ograji.
(4)
Samostoječa označba je sestavljena iz nosilnega droga ter nosilca označbe velikosti 35 x 30 cm za označbo stacionaže cestnega odseka in meje občine oziroma 35 x 20 cm za označbo cestnega objekta. Oblika in velikost samostoječe označbe sta določeni v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5)
Identifikacijska označba na odbojniku jeklene varnostne ograje ali zgornjem robu betonske ali lesene varnostne ograje je sestavljena iz pritrdilnega jeklenega sklopa in nosilca označbe velikosti 35 x 30 cm za označbo stacionaže cestnega odseka in meje občine oziroma 35 x 20 cm za označbo cestnega objekta. Velikost in oblika označb sta določeni v Prilogah 7 in 8, ki sta sestavni del tega pravilnika.
(6)
Identifikacijska označba na vozišču je sestavljena iz napisa številke cestnega odseka in stacionaže odseka z vmesno ločilno črto. Velikost napisov je 50 cm, širina vmesne črte je 10 cm, oddaljenost označbe od robne črte je 10 cm. Oblika črk mora ustrezati zahtevi za pisavo na prometni signalizaciji (10103 – pisava talnih označb), ki je določena v pravilniku, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 9 tega pravilnika.
9. člen
(postavljanje identifikacijske označbe stacionaže cestnih odsekov, cestnih objektov in meje občine)
(1)
Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka in priključnega kraka cestnega priključka se postavlja ob desnem robu vozišča oziroma cestišča na medsebojni razdalji 0,5 km na zgornji odbojnik jeklene varnostne ograje oziroma zgornji rob betonske ali lesene varnostne ograje.
(2)
Identifikacijska označba meje občine se postavlja ob desnem robu vozišča oziroma cestišča na meji občine na zgornji odbojnik jeklene varnostne ograje oziroma zgornji rob betonske ali lesene varnostne ograje.
(3)
Če ob vozišču oziroma cestišču ni varnostne ograje, se identifikacijska označba postavi kot samostoječa označba na oddaljenosti najmanj 1,0 m od roba vozišča oziroma 0,5 m od roba cestišča. Višina spodnjega roba identifikacijske označbe je 1,0 m nad niveleto roba vozišča oziroma cestišča, ob katerem se identifikacijska označba postavlja.
(4)
Identifikacijska označba stacionaže cestnega priključka se postavlja tudi na zaključku priključnega kraka z označeno končno stacionažo oziroma dolžino priključnega kraka.
(5)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se identifikacijska označba na državni cesti, ki ima ločilni pas, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči, postavlja v ločilni pas ceste. Na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo ločilni pas, se identifikacijska označba lahko postavi tudi na desno stran smernega vozišča.
(6)
Identifikacijska označba cestnega objekta se postavlja neposredno na konstrukcijo ali opremo objekta. Če takšna namestitev tehnično ni mogoča, je identifikacijska označba dopustna kot samostoječa ali nameščena na varnostno ograjo.
(7)
Identifikacijska označba je dvostranska, vidna v obe smeri stacionaže ceste. Identifikacijska označba je na avtocestah in hitrih cestah lahko enostranska, vidna v smeri vožnje po smernem vozišču.
(8)
Za izvedbo samostoječe identifikacijske označbe se kot nosilni drogovi uporabljajo obstoječi drogovi prometne signalizacije in druge prometne opreme, če je njihova lokacija v skladu z identifikacijsko označbo stacionaže. Če se varnostne ograje na avtocestah in hitrih cestah postavijo pozneje, oziroma ko so identifikacijske označbe že postavljene, lahko identifikacijske označbe ostanejo na obstoječih označbah.
10. člen
(posebni pogoji za postavljanje identifikacijske označbe)
(1)
Samostoječe identifikacijske označbe ni dovoljeno postavljati na površinah za pešce in kolesarje.
(2)
Identifikacijske označbe ob cestah oziroma odsekih cest, kjer so načrtovani ali se izvajajo ukrepi za izboljšanje prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu, se izvedejo v obliki identifikacijskih označb na vozišču ali označb, nameščenih na varnostne ograje.
(3)
Če identifikacijska označba iz prejšnjega odstavka zaradi neustreznega obrabnega sloja vozišča ni izvedljiva in ob vozišču ni varnostne ograje, se identifikacijska označba namesti na drogove iz materialov z visoko stopnjo dušenja udarne energije.
III. BANKA CESTNIH PODATKOV
11. člen
(notranja delitev banke cestnih podatkov)