Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-568/2007, stran 1417 DATUM OBJAVE: 12.2.2007

VELJAVNOST: od 13.2.2007 / UPORABA: od 13.2.2007

RS 12-568/2007

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 13.2.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 22.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.2.2007
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
568. Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 281. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K o programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)
Ta pravilnik določa program izpita za izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: izpit), sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, vsebino in obliko prijave k izpitu, potek in ocenjevanje izpita, zapisnik o poteku izpita, potrdilo o opravljenem izpitu, plačilo stroškov izpita, vodenje evidenc o izpitih in druga vprašanja v zvezi z načinom opravljanja izpita.

2. člen

(naloge ministrstva)
V okviru izvajanja izpitov ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), opravlja naslednje naloge:

-

spremlja in usklajuje delo izpitnih komisij,

-

skrbi za nemoteno in usklajeno delo izpitnih komisij,

-

najmanj enkrat letno skliče posvet predsednikov in članov izpitnih komisij ali jih na drugačen način seznani z ugotovitvami o izvajanju tega pravilnika zaradi poenotenja kriterijev na izpitih,

-

opravlja strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitno komisijo,

-

zagotavlja sredstva za plačilo za delo in povračilo potnih stroškov predsednikov in članov komisij ter zapisnikarjev.

II. PROGRAM IZPITA

3. člen

(vsebina)
Izpit zajema preverjanje znanja s področja ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave ter temelje pravne ureditve Evropske unije, civilnega procesnega prava s poudarkom na izvršilnem postopku in postopku zavarovanja, in drugih izbranih področij prava in ekonomije ter vključuje poleg poznavanja predpisov z navedenih področij tudi teorijo in sodno prakso z navedenih področij.

4. člen

(področja)

(1)

Program izpita iz prejšnjega člena obsega preverjanje znanj z naslednjih področij:

1.

Ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije:

-

veljavna ustavna ureditev, temeljne človekove pravice in svoboščine;

-

ustavna ureditev pravosodja, s poudarkom na sodstvu;

-

organizacija pravosodja na sploh in organizacija notariata, odvetništva, državnega pravobranilstva ter sodstva s poudarkom na določbah, ki urejajo organizacijo in vrsto sodišč, pristojnosti sodišč in sodni red;

-

ustavna ureditev in organizacija državne uprave;

-

temelji pravne ureditve Evropske unije glede pravne narave in vrste pravnih aktov Evropske unije ter sodnega varstva v Evropski uniji.

2.

Civilno procesno pravo:

-

temeljna načela in pojmi ter osnove poteka sodnih postopkov;

-

pravdni postopek s poudarkom na določbah zakona o pravdnem postopku, ki se subsidiarno uporabljajo v izvršilnem postopku in postopku zavarovanja;

-

izvršilni postopek in postopek zavarovanja po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju in podzakonskih aktov s poudarkom na:
• temeljna načela izvršilnega postopka;
• potek izvršilnega postopka in postopka zavarovanja;
• pristojnosti, pravice in obveznosti sodišča, izvršitelja, strank, udeležencev in drugih oseb v postopku;
• izvršilna sredstva in predmeti izvršbe za izterjavo denarne terjatve ter uveljavitev nedenarne terjatve;
• stroški izvršilnega postopka, varščina in obračun plačila za delo in stroške izvršitelja;
• poslovanje izvršitelja (splošno, vročanje, pooblastila, poslovanje s sodnimi pologi, poročanje in evidence izvršiteljev, nadzor, disciplinska odgovornost).

3.

Druga izbrana področja prava in ekonomije:

-

izvršilni postopek in postopek zavarovanja po predpisih, ki urejajo splošni in posebne upravne postopke;

-

temelji gospodarskega prava s poudarkom na:
• statusno-pravna ureditev upnikov in dolžnikov ter značilnosti posameznih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov;
• statusne spremembe družb in samostojnih podjetnikov posameznikov;
• prenehanje družb in samostojnih podjetnikov posameznikov – temeljni pojmi, stečaj, prisilna poravnava in likvidacija iz stečajnega prava;
• osnove prava vrednostnih papirjev – pojem vrednostnih papirjev, vrste vrednostnih papirjev, razpolaganje z vrednostnimi papirji, trgovanje z vrednostnimi papirji;
• osnove prava industrijske lastnine – temeljni pojmi, pridobitev in prenos pravic;

-

temelji civilnega materialnega prava s poudarkom na:
• obligacijsko pravo – opredelitev in razumevanje splošnih pojmov, temeljno glede oseb civilnega prava in glede obligacijskih razmerij ter pravnih poslov obligacijskega prava, ki pridejo v poštev pri delu izvršitelja;
• osnove stvarnega prava – opredelitev in razumevanje pojmov stvarnega prava;
• osnove družinskega prava – opredelitev in razumevanje pojmov družinskega prava;
• osnove dednega prava – opredelitev in razumevanje pojmov dednega prava;

-

področje ekonomije in davčnega prava s poudarkom na:
• izbrana poglavja iz računovodskih standardov;
• izbrana poglavja iz poslovnih financ;
• davčna ureditev in davčne obveznosti.

(2)

Ministrstvo letno izdela podrobnejši program izpita ter seznam pravnih predpisov, strokovne literature in sodne prakse, ki zajemajo znanja oziroma področja iz prejšnjega odstavka.

(3)

Program in seznam iz prejšnjega odstavka sta na vpogled na sedežu ministrstva in pri Zbornici izvršiteljev ter se objavita na njunih spletnih straneh.

III. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI

5. člen

(pripravljalni seminarji)

(1)

Ministrstvo lahko organizira pripravljalne seminarje za pripravo oseb, ki želijo opravljati izpit za izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: kandidat), na izpit za izvršitelja.

(2)

Pripravljalni seminarji obsegajo predstavitev predpisov, teorije in sodne prakse s področij, navedenih v prejšnjem členu, ter predstavitev uporabe teh znanj v praksi. Pripravljalni seminarji so v obsegu najmanj osem šolskih ur.

(3)

Pripravljalne seminarje izvajajo strokovnjaki s pravnega in ekonomskega področja. Izvajalce imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(4)

O poteku in vsebini pripravljalnega seminarja ministrstvo pisno obvesti kandidate.

(5)

O udeležbi na pripravljalnem seminarju se kandidatu izda pisno potrdilo.