Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-222/1991, stran 195 DATUM OBJAVE: 8.2.1991
VELJAVNOST: od 16.2.1991 / UPORABA: od 16.2.1991
RS 5-222/1991
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.2.1991 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
222. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 30. januarja 1991.
Št. 0100-308/91
Ljubljana, dne 30. januarja 1991.
Predsednik Milan Kučan l. r.
Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
1. člen
V zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) se naslov III. poglavja "Pravice delavcev, katerih delo postane v organizaciji oziroma pri delodajalcu nepotrebno" nadomesti z naslovom "Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu."
2. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Za nujne operativne razloge v organizaciji oziroma pri delodajalcu se po tem zakonu štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti organizacije oziroma delodajalca, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti."
3. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
"V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ki trajajo sest mesecev ali manj, delovno razmerje delavca ne preneha.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko organizacija oziroma delodajalec:
-
začasno, vendar najdalj za sest mesecev, razporedi delavca v okviru organizacije oziroma pri delodajalcu na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
-
začasno, vendar najdalj za sest mesecev, razporedi delavca v drugo organizacijo ali k delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
-
napoti delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom,
-
zagotovi delavcu nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na delo, v višini določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, vendar najmanj v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka,
-
uvede delo s skrajšanim delovnim časom. Če je delovni čas krajši kot 36 ur na teden, je delavec za razliko do polnega delovnega časa upravičen do nadomestila osebnega dohodka v višini, določeni v prejšnji alinei.
V primeru iz prve, druge in pete alinee prejšnjega odstavka ima delavec pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu. Osebni dohodek mora biti najmanj 20% višji od nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na delo, določenega s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
Skrajšani delovni čas iz pete alinee drugega odstavka tega člena se šteje za polni delovni čas."
4. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela, in kateri ukrep iz prejšnjega člena bo uporabljen.
Preden poslovodni organ oziroma delodajalec oziroma organ upravljanja sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka, je dolžan zahtevati mnenje sindikatov, in ga pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikatov obravnavati.
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno in pri izbiri ukrepov, se upošteva delovno uspešnost in strokovno izobrazbo delavcev, delovno dobo in socialne razmere, v katerih delavci živijo.
Organizacija oziroma delodajalec s sezonskim značajem dela ne sme uporabiti ukrepov iz 30. člena tega zakona, če je mogoče s prerazporeditvijo delovnega časa v določenem časovnem obdobju zagotoviti delavcem polno delovno obveznost."
5. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Za večje število delavcev po tem zakonu se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
-
najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci,
-
najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci,
-
najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci."
6. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Če postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu nepotrebno za dalj kot šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: trajno), delovno razmerje delavca preneha na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon."
7. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca ugotavlja poslovodni organ oziroma delodajalec.
Poslovodni organ oziroma delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, čimprej obvestiti delavski svet ali drug organ, ki predstavlja delavce, in sindikate.
O postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, mora poslovodni organ oziroma delodajalec čimprej obvestiti tudi zavod za zaposlovanje in pristojni organ družbenopolitične skupnosti."