Odločba, da tretji odstavek 72. člena zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z ustavo in o razveljavitvi drugega odstavka 34. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

872. Odločba, da tretji odstavek 72. člena zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z ustavo in o razveljavitvi drugega odstavka 34. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobude Društva davčnih svetovalcev Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Ivan Simič, družbe Simič & Bohorič, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Ivan Simič in družbe Matevž Proj, d.o.o., Medvode, ki jo zastopa direktor Matevž Proj, po opravljeni javni obravnavi dne 8. decembra 1999, na seji dne 3. februarja 2000

Tretji odstavek 72. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) ni v neskladju z ustavo.

Drugi odstavek 34. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99 in 110/99) se razveljavi.

Pobudi Društva davčnih svetovalcev Slovenije in družbe Simič & Bohorič se zavržeta v delu, v katerem se nanašata na tretji odstavek 72. člena zakona o davku na dodano vrednost.

Pobudnice v vsebinsko povsem enakih pobudah navajajo, da so zavezanke za plačilo prometnega davka oziroma davka na dodano vrednost. Na podlagi zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in nasl. – v nadaljevanju: ZPD) so obračunani prometni davek plačevale takrat, ko so prejele plačilo za prodane proizvode in opravljene storitve, torej po plačani realizaciji. Na podlagi izpodbijane določbe zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV) pa bi morale znesek prometnega davka, vsebovan v neplačanih terjatvah na dan 30. 6. 1999, plačati najkasneje do 30. 6. 2000. Ker naj bi to poseglo v njihovo pridobljeno pravico, da prometni davek plačajo tedaj, ko prejmejo plačilo, menijo, da takšna ureditev ni v skladu s 155. členom ustave. Za izpodbijano določbo pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: pravilnik) pa menijo, da je v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena ustave. V neskladju naj bi bila, ker je z ZDDV določeno možnost zmanjšanja davčne osnove zaradi nezmožnosti plačila zožila le na dva primera.

Državni zbor je v odgovoru na pobudo navedel, da je bila ob uveljavitvi ZDDV potrebna prehodna ureditev za primere, ko po ZPD obračunani prometni davek še ni bil plačan. Pri tem izpodbijana določba ne učinkuje za nazaj, saj glede na datum objave ZDDV v Uradnem listu vnaprej določa rok in način plačila obračunanega, a še ne plačanega prometnega davka, po daljšem uvajalnem obdobju. Predpisani enoletni rok za plačilo naj bi bil razumno dolg, v celoti pa upošteva tudi običajne plačilne roke.

Ministrstvo za finance je v utemeljitev izpodbijane podzakonske določbe navedlo, da bi lahko v primeru, ko se plačilna nesposobnost v zvezi z davčnimi obveznostmi ne bi presojala na podlagi objektivnih dejstev (stečajni postopek in sklep sodišča), kupec uveljavil odbitek vstopnega davka, pozneje pa bi za isti znesek davka zmanjšal izstopni davek tudi prodajalec. To pa bi pomenilo tako izpad proračunskega prihodka kot tudi vračilo davka, ki ni bil nikoli vplačan v proračun.

Ustavno sodišče je vložene pobude zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo, pobudnice pa zaradi njihovih pavšalnih navedb, da so davčne zavezanke, pozvalo, naj pobudo dopolnijo in izkažejo pravni interes (24. člen zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Društvo davčnih svetovalcev Slovenije in družba Simič & Bohorič sta navedla, da sta davek plačevala po fakturirani realizaciji ter da zaradi tega za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 72. člena ZDDV nimata pravnega interesa. Ustavno sodišče je zato njuni pobudi v tem delu zavrglo. Družba Matevž Proj pa je v izkaz pravnega interesa poslala spisek neplačanih računov, iz katerega izhaja, da bo do dne 30. 6. 2000 morala plačati približno 170.000 tolarjev prometnega davka, neodvisno od tega, ali bo tudi sama dobila plačane svoje terjatve (njihova višina se giblje okoli 2,700.000 tolarjev).