TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo, s katero bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo o ugovoru druge tožene stranke.

V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnica vložila tožbo na ugotovitev ničnosti (podredno izpodbojnosti) sklepov skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in ugotovitvi ničnosti vpisov v sodni register, ki so sledili sprejetim skupščinskim sklepom. Vložila je tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero bi se drugemu tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v družbi A. d.o.o. Obstajati mora povezanost vsebine začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka). Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku. Navedeno v pritožbi izpostavlja tudi pritožnik in v tem kontekstu utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je pogoje za izdajo začasne odredbe presojalo v povezavi s terjatvijo tožnice na skupnem premoženju bivših zakoncev (poslovnem deležu drugega toženca v A. d.o.o.) in ne v povezavi z vtoževano terjatvijo. Poslovni delež, katerega odtujitev in obremenitev želi tožnica z izdano začasno odredbo doseči, tako ni več predmet skupne lastnine. Zato se postavlja vprašanje, ali je stanje v sodnem registru takšno, da bi ga bilo treba za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica, z začasno odredbo ohraniti. Gre torej za vprašanje primernosti in dopustnosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje vtoževane nedenarne terjatve.