24. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije),
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91.člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU ALP (ALPSKE KONVENCIJE)
Razglašam Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 1995.
Ljubljana, dne 23. marca 1995
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU ALP
(ALPSKE KONVENCIJE)
Ratificira se Konvencija o varstvu Alp (Alpska konvencija), sklenjena v Salzburgu 7. novembra 1991 v francoskem, italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku.
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:
K O N V E N C I J A
O VARSTVU ALP
(ALPSKA KONVENCIJA)
Republika Avstrija, Republika Francija, Republika Italija, Republika Slovenija, Kneževina Liechtenstein, Zvezna republika Nemčija, Švicarska konfederacija ter Evropska gospodarska skupnost so,
zavedajoč se, da Alpe predstavljajo enega največjih enotnih naravnih prostorov Evrope, da jih označujejo specifična in raznolika narava, kultura in zgodovina, da predstavljajo odličen življenjski, gospodarski, kulturni in sprostitveni prostor v srcu Evrope, ki si ga delijo mnogi narodi in dežele,
ob spoznanju, da so Alpe življenjski in gospodarski prostor domačega prebivalstva ter da so tudi največjega pomena za zunajalpska območja, med drugim tudi kot nosilec pomembnih prometnih poti,
priznavajoč dejstvo, da so Alpe nepogrešljivo zatočišče in življenjski prostor mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
zavedajoč se velikih razlik v posameznih pravnih ureditvah, naravnoprostorskih danostih, poseljenosti, kmetijstvu in gozdarstvu, položaju in razvoju gospodarstva, prometni obremenitvi ter v vrsti in intenzivnosti turistične rabe,
poznavajoč dejstvo, da stalno naraščajoče zahteve človeka vedno bolj ogrožajo alpski prostor in njegove ekološke funkcije in da se škodo da popraviti le izjemoma, z izrednim trudom, znatnimi stroški in praviloma šele v dolgih časovnih obdobjih,
v prepričanju, da je potrebno gospodarske interese uskladiti z ekološkimi zahtevami,
glede na rezultate prve Alpske konference ministrov za okolje od 9. do 11. oktobra 1989 v Berchtesgadnu sklenile naslednje:
1. Predmet te konvencije je območje Alp, kot je v prilogi opisano in predstavljeno.
2. V kolikor se to zdi potrebno za izvrševanje določil te konvencije, lahko vsaka pogodbena stranka ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi oziroma kadarkoli pozneje razširi veljavo te konvencije na nadaljnje dele svojega državnega ozemlja z izjavo, ki jo naslovi Republiki Avstriji kot depozitarju.
3. Vsako po 2. odstavku dano izjavo se lahko glede na vsako v njej imenovano državno ozemlje prekliče z notifikacijo, ki se jo naslovi depozitarju. Preklic začne veljati prvi dan v mesecu po 6 mesecih, ko depozitar prejme notifikacijo.
2. člen
Splošne obveznosti
1. Pogodbene stranke zagotavljajo s preudarno in trajno rabo virov ter upoštevanjem načela preventive, povzročiteljeve odgovornosti in sodelovanja enotno politiko za ohranitev in varstvo Alp. Pri tem enako upoštevajo interese vseh alpskih držav, njihovih alpskih regij ter Evropske gospodarske skupnosti. Čezmejno sodelovanje v alpskem prostoru se okrepi ter prostorsko in strokovno razširi.
2. Pogodbene stranke bodo za dosego ciljev, ki so navedeni v 1. odstavku, posegle po primernih ukrepih, še posebno na naslednjih področjih:
a. PREBIVALSTVO IN KULTURA – s ciljem spoštovanja, ohranjanja in podpiranja kulturne in družbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegove življenjske osnove, še posebno poselitve in gospodarskega razvoja, ki sta znosna okolju ter pospeševanja medsebojnega razumevanja in partnerskega vedenja med alpskim in zunajalpskim prebivalstvom,
b. PROSTORSKO NAČRTOVANJE – s ciljem zagotavljanja varčne in preudarne rabe ter zdravega usklajenega razvoja celostnega prostora. Pri tem se posebej upošteva nevarnosti naravnih katastrof, preprečuje preveliko ali premajhno rabo ter ohranja oziroma obnavlja naravne življenjske prostore. Zato sta potrebni celovita spoznava in ocena potreb po rabi, daljnovidno integralno načrtovanje in določitev iz tega izhajajočih ukrepov,
c. OHRANJANJE ČISTEGA ZRAKA – s ciljem drastičnega zmanjšanja emisij škodljivih snovi in obremenitev z njimi v alpskem okolju ter njihovega vnašanja od zunaj do mere, ki ni škodljiva za ljudi, živali in rastline,
d. VARSTVO TAL – s ciljem zmanjševanja kvantitativnega in kvalitativnega poškodovanja tal, še posebno z uporabo za tla neškodljivih kmetijskih in gozdarskih proizvodnih postopkov, varčnim ravnanjem z zemljiščem in tlemi, zajezitvijo erozije kot tudi z omejitvijo zaprtja tal,
e. VODNO GOSPODARSTVO – s ciljem ohranjanja ali obnove zdravih vodnih sistemov, še posebno z ohranjanjem čistoče vodovja, sonaravno gradnjo hidroelektrarn in s takim izkoriščanjem vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese ohranjanja avtohtonega prebivalstva in ohranjanja okolja,
f. VARSTVO NARAVE IN KRAJINSKA NEGA – s ciljem takega varovanja in negovanja, po potrebi pa tudi obnavljanja narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z njunim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter različnost, svojevrstnost in lepoto narave in krajine v njuni celoti,
g. GORSKO KMETIJSTVO – s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu. Pri tem se upošteva otežene gospodarske pogoje v alpskem svetu,
h. GORSKI GOZD – s ciljem ohranjanja, krepitve in obnavljanja gozdnih funkcij, še posebno varovalnih funkcij z izboljšanjem odpornosti gozdnih ekosistemov, zlasti s sonaravnim gozdnim gospodarjenjem in preprečevanjem gozdu škodljive rabe. Pri tem se upošteva otežene gospodarske pogoje v alpskem svetu,
i. TURIZEM IN PROSTI ČAS – s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami, z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju ter še posebno z določanjem območij miru,
j. PROMET – s ciljem zmanjševanja obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna človeku, živalim, rastlinam ter njihovim življenjskim prostorom. To se med drugim doseže s povečano prestavitvijo prometa, predvsem tovornega prometa na železnico ter z ustvarjanjem primernih infrastruktur in trgu prilagojenih spodbud brez narodnostne diskriminacije,
k. ENERGIJA – s ciljem uvedbe pridobivanja, razdeljevanja in izkoriščanja energije na način, ki prizanaša naravi in krajini ter je neškodljiv okolju in pospeševanja ukrepov za varčevanje z energijo,
l. GOSPODARJENJE Z ODPADKI – s ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno posebnim topografskim, geološkim in klimatskim potrebam alpskega okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov.
3. Pogodbene stranke se dogovorijo o protokolih, v katerih bodo določene podrobnosti za izvedbo te konvencije.
3. člen
Raziskave in sistematična opazovanja
Pogodbene stranke se na področjih, omenjenih v 2. členu, dogovorijo, da bodo:
a. izvedle raziskovalna dela in znanstvena ocenjevanja ter pri tem sodelovale,
b. razvile skupne ali dopolnitvene programe za sistematično opazovanje,
c. uskladile raziskave, opazovanja ter zbiranje podatkov.
4. člen
Sodelovanje na pravnem, znanstvenem, gospodarskem in tehničnem področju
1. Pogodbene stranke olajšujejo in pospešujejo izmenjavo pravnih, znanstvenih, gospodarskih in tehničnih informacij, ki so pomembne za to konvencijo.
2. Pogodbene stranke se medsebojno obveščajo o načrtovanih, pravnih ali gospodarskih ukrepih, ki lahko posebno vplivajo na alpski prostor ali njegove dele, pri tem pa v največji možni meri upoštevajo čezmejne in regionalne zahteve.
3. Pogodbene stranke za učinkovito izvajanje konvencije in protokolov, katerih pogodbena stranka so, po potrebi sodelujejo z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami.
4. Pogodbene stranke na primeren način poskrbijo za tekoče obveščanje javnosti in prebivalstva o rezultatih raziskav in opazovanj ter sprejetih ukrepih.
5. Dolžnosti pogodbenih strank te konvencije na področju informiranja veljajo z izjemo državnih zakonov o zaupnosti. Z informacijami, ki so označene kot zaupne, je treba temu primerno tudi ravnati.
5. člen
Konferenca pogodbenih strank (Alpska konferenca)
1. Skupni interesi pogodbenih strank in njihovo sodelovanje so predmet redno sklicanih zasedanj konference pogodbenih strank (Alpska konferenca). Zasedanje alpske konference prvič skliče sporazumno določena pogodbena stranka, in to najkasneje 1 leto po tem, ko ta konvencija začne veljati.
2. Kasneje praviloma zaseda Alpska konferenca redno na vsaki dve leti pri predsedujoči pogodbeni stranki. Predsedstvo ter sedež se menjavata po vsakem rednem zasedanju Alpske konference in oba določi Alpska konferenca.
3. Predsedujoča pogodbena stranka vsakič predlaga dnevni red zasedanja Alpske konference. Vsaka pogodbena stranka ima pravico zahtevati, da se v dnevni red vključijo dodatne točke.