TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se :

- zavrnilni del izpodbijane sodbe (2. odstavek I. točke ter 2. odstavek II. točke izreka sodbe) delno spremeni tako, da se I. in II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenjeni v celoti glasita:

„I. Ugotovi se, da obstaja delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki od 1. 12. 2010 dalje do vrnitve na delo.

II. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo ter ji za čas od 1. 12. 2010 do vrnitve na delo obračunati mesečno bruto nadomestilo plače, ki bi jo prejemala, če bi delala, zmanjšano za mesečna bruto denarna nadomestila za čas brezposelnosti, odmerjena po odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov plače do plačila ter ji obračunati bruto in izplačati neto regrese za letni dopust, v 15 dneh pod izvršbo,

v ostalem pa se tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja ter obračun in plačilo nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska za čas od 29. 10. 2010 do 30. 11. 2010 zavrne.“

- razveljavi III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje (o plačilu odškodnine tožniku v znesku 22.601,10 EUR).

V ostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 628,80 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca v smislu 118. člena ZDR je povezana tudi z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. V obravnavani zadevi se je izkazalo, da tožnik očitanih kršitev ni storil in da zakoniti razlog za izredno odpoved ni podan (v obravnavani zadevi je bila izredna odpoved obravnavana po vsebini in ni šlo za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi npr. le iz formalnih razlogov). Zato tudi ni utemeljenega razloga za nezaupanje do tožnika zaradi očitanih napak pri delu niti za izgubo zaupanja v tožnika glede na naravo njegovega dela, saj ni kršil delovnih obveznosti in ni bilo vsebinskih razlogov za izredno odpoved s strani delodajalca, niti ni izkazano, da bi bil tožnik vpleten v kakršnakoli nezakonita ravnanja v zvezi z napadom na informacijski sistem, ki je bil predmet policijske preiskave. Prav tako ni dokazano, da bi tožnik v času zaposlitve pri toženi stranki zaupanje zlorabljal ali da bi kakorkoli s svojimi nedopustnimi ravnanji posegal v zaupne podatke zaposlenih delavcev tožene stranke.

Tožnik je argumentirano ovrgel očitke tožene stranke, s katerimi je tožena stranka dokazovala, da so podane okoliščine in interesi na njeni strani, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Tožnikovi sodelavci, tudi njegov neposredno nadrejeni delavec, so izpovedali, da s tožnikom ni bilo težav in da je vestno in skrbno opravljal svoje delovne naloge, ter da dekanove izpovedbe nakazujejo le njegovo subjektivno prepričanje, da tožnik ni vreden zaupanja za delo pri toženi stranki. V večji meri je potrebno upoštevati interese in okoliščine na strani tožnika v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, zlasti dejstvo, da je bil daljše obdobje (več kot dvajset let) zaposlen pri toženi stranki, ter da je starejša oseba in glede na razmere na trgu doslej kljub prizadevanjem ni uspel najti nove zaposlitve. Zato je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo utemeljen in niso podani pogoji za sodno razvezo po 2. odstavku 118. člena ZDR.