TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Delni DIN po določbi tretjega odstavka 132. člena ZDavP-2 obsega posamezna področja poslovanja oziroma je omejen na enega ali več davkov oziroma eno ali več davčnih obdobij. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru obe odločitvi razumeti kot delni odločbi, ki sta samostojni in ki temeljita na različnem dejanskem stanju in različnih pravnih podlagah.

V obravnavanem primeru izdanih računov s strani družb gre za navidezna računa v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki na obdavčitev ne vplivata. Za obdavčenje v tej zadevi je merodajen prikrit pravni posel. Zgolj dejstvo, da sta družbi A. in B. spoznani kot družbi tipa „missing trader“, ob ugotovitvah, da tožnik ne razpolaga z dokazi za svoje trditve, kot npr. da jima je dal stroje v brezplačen najem, je le ena od okoliščin, ki kaže na navideznost posla, iz katerega je tožniku utemeljeno naložen obračun vstopnega DDV za storitve, ki jih je sam opravil.