Pravilnik o izvrševanju pripora

1761. Pravilnik o izvrševanju pripora

Na podlagi prvega odstavka 84. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K
o izvrševanju pripora

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje pripora.

2. člen

Osebe, zoper katere je pristojno sodišče odredilo pripor oziroma pridržanje (v nadaljnjem besedilu: priporniki), prestajajo pripor v:

1.

Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani ali Okrožno sodišče v Kranju,

-

Oddelku zavoda Novo mesto(samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Novem mestu oziroma v Krškem,

2.

Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Celju, ali za pripornice Okrožno sodišče v Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu ali Murski Soboti,

3.

Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Mariboru, Ptuju in Slovenj Gradcu,

-

Oddelku zavoda Murska Sobota (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Murski Soboti,

4.

Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Kopru (samo priporniki),

-

Oddelku zavoda Nova Gorica (samo priporniki), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Novi Gorici,

5.

Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig (samo pripornice), če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici in Krškem.

Pripornik, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič (v nadaljnjem besedilu: zaščitena oseba), prestaja pripor v zavodu za prestajanje kazni zapora, ki se določi v sodelovanju z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: enota).

Sodišče odda pripornika do pravnomočnosti ukrepa po 64. členu kazenskega zakonika v regionalno pristojen zdravstveni zavod (drugi odstavek 491. člena zakona o kazenskem postopku – v nadaljnjem besedilu: ZKP).

3. člen

Za zakonito izvrševanje pripora je odgovoren direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, v katerem je organizirano prestajanje pripora (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Direktor zavoda v skladu z ZKP, tem pravilnikom in hišnim redom zavoda po navodilih generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava) organizira prestajanje pripora, skrbi za zakonito in pravilno ravnanje s priporniki, za njihovo varnost in zavarovanje ter opravlja druge naloge, za katere je pristojen po ZKP in tem pravilniku.

V zvezi z zaščiteno osebo direktor zavoda pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka upošteva odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: komisija), in sodeluje z enoto.

4. člen

Pripornika je treba ob sprejemu v zavod seznaniti z določbami ZKP o izvrševanju pripora, z na njegovi podlagi izdanimi predpisi, z ratificiranimi mednarodnimi pravili o izvrševanju pripora in s hišnim redom o prestajanju pripora.

5. člen

Priporniki se morajo ravnati po določbah ZKP, tega pravilnika in po ukazih pooblaščenih uradnih oseb (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policist).

6. člen

Strokovni delavci zavoda morajo priporniku pomagati pri reševanju njihovih družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi odreditve in izvrševanja pripora, razen če pripornik to izrecno odklanja. Če gre za zaščiteno osebo, morajo strokovni delavci zavoda upoštevati tudi usmeritve enote.

Z mladoletnikom, ki mu je odvzeta prostost, mora ustrezni strokovni delavec zavoda čim prej opraviti razgovor, pri čemer ga seznani z možnostmi nudenja morebitne individualne pomoči. Hkrati tudi ugotovi, ali so mladoletniku zagotovljeni pogoji za ustrezno nego in varstvo.

Na pripornikovo željo obvesti zavod o njegovem priporu center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu, če je potrebno kaj storiti za preskrbo njegovih otrok ali družine.

7. člen

Zavod mora vse vloge, ki jih oddajo priporniki (pritožbe, prošnje in druge vloge) uradno evidentirati, zabeležiti na vlogi datum in uro, ko je pripornik oddal vlogo in jo takoj ali prvi naslednji delovni dan poslati pristojnemu sodišču, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

8. člen

Z izrazom pristojno sodišče so po tem pravilniku mišljeni:

-

preiskovalni sodnik, ki opravlja zoper pripornika preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja;

-

po vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga predsednik senata oziroma sodnik posameznik;

-

sodnik za mladoletnike, če je pripornik mladoletnik.

Z izrazom upravnik zavoda je mišljen po tem pravilniku tudi vodja oddelka zavoda, če pripornik prestaja pripor v oddelku zavoda.

II. PRESTAJANJE PRIPORA

1. Sprejem pripornika v zavod

9. člen

Pripornik se sprejme v zavod praviloma na podlagi pisnega sklepa o priporu, o čemer se takoj obvesti pristojno sodišče

Če v primeru iz drugega odstavka 210. člena ZKP preiskovalni sodnik zaradi zamude v privedbi ne more v predpisanem roku izdati sklepa o priporu, se pripornik sprejme v pripor brez pisnega sklepa o priporu, preiskovalni sodnik pa mora sklep o priporu poslati zavodu takoj po njegovi izdaji. V tem primeru mora pooblaščeni delavec zavoda o sprejemu pripornika napraviti uradni zaznamek.

Pristojno sodišče mora zavodu sklep o podaljšanju pripora vročiti pred potekom roka, do katerega je bil pripor odrejen.

10. člen

Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost po 203. členu ZKP, se sme sprejeti v zavod na pridržanje samo na podlagi pisnega sklepa. Po preteku oseminštirideset ur se pridržana oseba izpusti na prostost, če sodišče ni odredilo pripora. O izpustitvi zavod obvesti pristojno sodišče.

11. člen

Ob sprejemu v zavod pravosodni policist opravi osebni pregled pripornika in pregleda stvari, ki jih ima pri sebi.

Osebni pregled pripornice sme opraviti samo ženska.

12. člen

Pripornik ima lahko pri sebi: obleko, obutev, perilo, nogavice, robce, brisače, toaletne potrebščine, posteljnino, osebne predmete (ura, prstane, verižice, fotografije), pribor za pisanje, cigarete, pribor za kajenje, knjige, časopise ter drugo literaturo in denar v znesku do 80 evrov.

Radijske in TV sprejemnike smejo priporniki imeti pri sebi oziroma jih nabavljati, če jim teh predmetov ne zagotovi zavod.

Preden pripornik prejme predmete iz prejšnjega odstavka, jih mora na njegove stroške pregledati pooblaščen delavec ustreznega servisa.

Priporniki nabavljajo predmete in stvari iz tega člena v zavodski prodajalni oziroma preko zavoda, če tega ni v prodajalni.

Priporniku se ob osebnem pregledu odvzamejo predmeti, ki jih po ZKP in tem pravilniku med prestajanjem pripora ne sme imeti pri sebi.

13. člen

Priporniku se odvzamejo tudi denar ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek in za katere je podan utemeljen sum, da si jih je pridobil s kaznivim dejanjem ali da je bilo z njimi storjeno kaznivo dejanje ali da so predmet kaznivega dejanja.

Predmete in denar iz prejšnjega odstavka zaseže pravosodni policist, ki je opravil osebni pregled. O odvzetih predmetih se izda potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane.

O odvzemu odloči direktor zavoda, ki o najdenih predmetih iz prvega odstavka tega člena obvesti pristojno sodišče.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na zunajobravnavni kazenski senat pristojnega sodišča.

14. člen

O odvzetih predmetih vodi zavod ustrezno evidenco. Odvzeti denar in dragocenosti zavod vpiše v posebno knjigo.

15. člen

Odvzete predmete zavod hrani v primernem zavarovanem prostoru, odvzeti denar in dragocenosti pa v ustrezno zavarovani blagajni.

Če predmetov in denarja iz prejšnjega odstavka po enem letu ni mogoče izročiti priporniku, se smiselno uporabljajo določbe ZKP o ravnanju z odvzetimi predmeti.

16. člen

Pokvarljive predmete zavod na stroške pripornika izroči ali pošlje njegovi družini ali kakšni drugi osebi, ki jo določi pripornik. Tem osebam zavod na stroške pripornika pošlje tudi druge odvzete predmete, če to zahteva.

Če predmetov iz prejšnjega odstavka ni mogoče izročiti, jih zavod uniči.

2. Zbiranje podatkov o pripornikih in varstvo osebnih podatkov

17. člen

Zbirka podatkov o pripornikih obsega matično knjigo, osebni spis in centralno evidenco.

Matična knjiga se vodi na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Pripornika se vpiše v matično knjigo tisti dan, ko je sprejet v pripor, če to ni mogoče, pa najkasneje naslednji dan po sprejemu v pripor.

Ob sprejemu pripornika v pripor se zanj odpre osebni spis. V osebni spis se vpisujejo podatki, ki jih kot zbirko podatkov opredeljuje 211. člen ZKP. O zaščiteni osebi, v zvezi s katero je bil določen ukrep spremembe identitete po zakonu, ki ureja zaščito prič, se vpišejo le podatki, ki jih obsega nova identiteta.

Podatki o identiteti pripornika in o njegovem osebnem stanju obsegajo:

-

ime in priimek, morebitni vzdevek,

-

enotna matična številka,

-

rojstni podatki,

-

podatki o družinskih razmerah,

-

podatki o državljanstvu,

-

podatki o prebivališču,

-

podatki o zdravstvenem stanju,

-

podatki o zakonitem zastopniku.

Podatki o sklepu o priporu obsegajo:

-

naziv sodišča, ki je odredilo pripor,

-

opravilno številko in datum izdaje sklepa,

-

kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen,

-

zakonski razlogi za pripor.

Podatki o delu, ki ga odpravlja med priporom, obsegajo:

-

vrsta dela, ki ga opravlja,

-

delovno mesto, na katerega je razporejen,

-

trajanje dela in odsotnosti iz dela,

-

plačilo, prejeto za opravljeno delo.

Podatki o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora obsegajo:

-

datum in uro sprejema v pripor,

-

ura, ko je bil priporniku vročen sklep,

-

podatki o sklepu o podaljšanju pripora,

-

podatki o sklepu o odpravi pripora,

-

datum in ura izpustitve iz pripora.

Podatki o obnašanju pripornika in disciplinskih ukrepih obsegajo:

-

poročila in zabeležke obnašanju,

-

vrsta disciplinskega prestopka,

-

vrsta disciplinske kazni,

-

trajanje disciplinske kazni.

18. člen

Upravljalec zbirke podatkov oziroma oseba, ki jo on pooblasti, zbira o pripornikovi identiteti in njegovem osebnem stanju neposredno od pripornika.

Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega člena je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo on pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad izvrševanjem pripora, in osebi, na katero se podatki nanašajo.

19. člen

Osebne podatke iz zbirke podatkov o priporniku lahko uporabljajo delavci zavoda za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci zavoda so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o pripornikih in njihovi predkaznovanosti ter podatke, za katere zvedo, ko opravljajo službene dolžnosti.

Upravljalec zbirke podatkov pošlje podatke o priporniku iz zbirke podatkov drugemu zavodu oziroma oddelku, v katerega je napoten obsojenec na prestajanje kazni zapora; zbirko podatkov se pošlje tudi prevzgojnemu domu, v katerega je napoten mladoletnik na izvrševanje vzgojnega ukrepa.

20. člen

Uprava vodi centralno evidenco o pripornikih.

Podatke za centralno evidenco iz prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov zavodov.

Centralna evidenca pripornikov iz prvega odstavka tega člena vsebuje osebne podatke o priporniku, podatke o sklepu o priporu in podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora.

Za posredovanje podatkov iz centralne evidence pripornikov se smiselno uporabljajo določbe ZKP in tega pravilnika o posredovanju podatkov iz osebnega spisa pripornika.

21. člen

O pridržanju oseb, ki ga odredi sodišče, vodijo zavodi posebno knjigo na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

21.a člen

Pravilnik o izvrševanju pripora

Časovnica