TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ker je sodišče izpustilo del o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, v veljavi pa pustilo odločitev, da mora tožena stranka tožnika vrniti na delo in mu na podlagi 118. člena ZDR-1 izplačati denarno povračilo, je povzročilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, pa tudi nasprotje v izreku samem.

Tožnik v času, ko še ni bil reintegriran na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, ni mogel kršiti pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev naj bi storil v času, ko formalno pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (še) ni mogel uresničevati. Če obveznosti ni mogel uresničevati, mu tudi njihove kršitve ni mogoče očitati.

Rok za podajo odpovedi ni tekel. Za takšno stališče v zakonu ni podlage, saj rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zastaralni, pač pa prekluzivni. S tem, ko je tožniku prvič nezakonito prekinila pogodbo o zaposlitvi, je tožena stranka sama prevzela tveganje za zamudo roka za podajo odpovedi za kršitve, ki so bile storjene pred tem.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je podal zakoniti zastopnik tožene stranke, zato je odločilnega pomena, kdaj je za kršitev in storilca izvedel on. Od tega dne (če je to še v roku, ko je možen kazenski pregon) teče 30-dnevni rok za podajo odpovedi.